Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Družinska medicina PROŠNJA ZA VAŠ PRISPEVEK – NESPREJEMLJIVO VEDENJE OSEBENGA ZDRAVNIKA

PROŠNJA ZA VAŠ PRISPEVEK – NESPREJEMLJIVO VEDENJE OSEBENGA ZDRAVNIKA

Spoštovani!

Prikrita nesoglasja lahko slabo vplivajo na sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. K temu lahko pripomorejo tudi različne oblike nesprejemljivega vedenja zdravnika. Radi bi pripravili izobraževalno gradivo o teh vedenjih, zato bi želeli poleg svojih pogledov vključiti tudi izkušnje Vas, bolnikov. Če ste sami naleteli na katero od oblik nesprejemljivega vedenja vašega osebnega zdravnika, ali veste za dogodek, ki se je pripetil Vašim bližnjim, bomo zelo hvaležni, če bi bili to pripravljeni deliti z nami. V nekaj vrsticah opišite dogodek z vedenjem, ki ga niste (niso) odobravali oz. zaznali kot nesprejemljivo.

Hvala že vnaprej!

Janko Kersnik

Pregovor: "Eno jabolko na dan podi zdravnika stran."

Pozdravljeni

Pred 2 leti sem prvič zanosila. V 30. tednu nosečnosti sem dobila močne bolečine v spodnjem delu trebuha. Šla sem ginekologu. Ta mi je zagotovila, da je ginekološko vse vredu in me napotila k osebnemu zdravniku pod NUJNO. Sumila je vnetje slepiča. Moj osebni zdavnik je bil odsoten. Bil je petek. V tem času ga je menjal drug zdravnik. Ko sem stopila skozi vrata me je sestra dobesedno vrgla ven iz ambulante (prisoten je bil tudi zdravnik), češ, da ginekolog ne more postavljati diagnoz in da naj se oglasim v ponedeljek pri svojemu zdravniku, da oni nimajo časa, ker končujejo ob 12 in imajo do takrat še veliko svojih pacientov. Bil je petek, jaz noseča in sum na vnetje slepiča, on pa, da naj pridem v ponedeljek. V tistem trenutku sem šla na urgenco, kjer me je zdravnik že skoraj na vratih napotil na kirurgijo kjer so me urgentno sprejeli in opravili vse preiskave. K sreči ni šlo za vnetje slepiča in vse se je srečno končalo.
Kaj bi se lahko zgodilo v drugačni situaciji? Niti pomisliti nočem. Stara sem 30 let in ob besedah sestre in zdravnika sem obstala in zajokala kot otrok. Še vedno si ne morem predstavljati, da lahko nosečnico nekdo postavi pred vrata.

Hvala, lp

MICIPICI

Sam imam zaenkrat odlično mnenje o našem zdravstvu

nova
Uredništvo priporoča

No, da povem še jaz.Še čisto sveže.

Mama je šla danes k svoji zdravnici, kjer je dobila napotnico za specialista-pod nujno. Pride v bolnico k specialistu. po tem, ko so jo vpisali in popisali, pride sestra in ji prinese datum pregleda 20.junij.
Halo ??!!!
Brez da bi jo pregledali, mimo osebne zdravnice, ki je dala oznako NUJNO, oni smatrajo, da lahko čaka še tri mesece. S tem da je že cel mesec na protibolečinskih injekcijah, pa nihče ne pove-ne ve, zakaj.
Jutri grem sama k osebni zdravnici in ji povem.

Dober večer,
moj triletni otrok je med igro na tleh iznenada začel jokati in si mencati oko, češ, da ga boli. Peljala sem ga k njegovi pediatrinji, ki je ocenila, da to je vnetje in mu je predpisala kapljice. Zdravnici sem skušala razložiti, da to ne more biti vnetje, ker vnetje oči poznam (to je bil moj tretji otrok, vnetje oči sem že nekoč dala skozi), otrok je začel jokati iznenada, sredi popoldneva, med igro! Naveličano me je odslovila (pač še ena mamica, ki ve več), sama pa sem poklicala v privat očesno kliniko, kjer so mi rekli, naj otroka takoj pripeljem, tam so tudi ugotovili, da ima prerezano šarenico. Da ne bi plačevala pregleda so mi naročili, naj grem spet k otrokovi pediatrinji po napotnico, kar sem tudi storila, priznati pa moram, da mi je bilo zelo neprijetno, pa čeprav sem s svojim dvomom samo pomagala mojemu otroku in ga rešila pred nepotrebnimi bolečinami! Pediatrinja je bila zelo užaljena, brez besed mi je napisala napotnico in sploh ni skrivala, da je jezna. Tako obnašanje se mi je zdelo nepotrebno, saj je nisem krivila, tolazila sem se s tem, da ona nima potrebnih aparatur, da bi lahko odkrila tako poškodbo. Zamerila pa sem ji kasneje, ker se je pri vsakem obisku do mene vedla vzvišeno in neprijazno, prišli smo celo tako daleč, da me ni poslušala, ko sem ji govorila o simptomih bolezni in je mojega otroka označila za astmatika, imel pa je akutni bronhitis. Takrat sem jo bila pač prisiljena zamenjati…

No, še jaz bom nekaj napisala za mojo osebno zdravnico, ki se ji upam povedati v obraz in ona vse to ve in predobro ona vse to…. Mene je glava nenormalno bolela in bolela, da nisem več skoraj niti videla, jezik se mi je frcljal tako kot, da bi bila pijana ali drogirana. Ko sem prišla k moji zdravnici sem jo lepo prosila, da mi naj pomaga, da me boli glava nenormalno, da bom umrla. Dobesedno sem ji tako povedala. Ona pa drzno proti meni in pove saj mene tudi boli glava. Haloooo! Se tako govori svojemu pacientu???? Po vezah se pride daleč in sem sama zase priskrbela in sem bila z eno nogo že v grobu a meni zdravnica pove, da njo tudi glava boli. Tako, da v slabih 2. mesecev sem imela dve težki operaciji na možganih, ki je na vsaki strani rezano za 30cm. To ni malo a ne? No, kaj menite za kaj takšnega, če človek doživi? Npr. človek z eno nogo že v GROBU a osebni zdravnik se dela norca, da njo tudi boli glava. Sedaj me pa tako lepo gleda, ker ima slabo vest…….
lp,

Splošni zdravnik me je brez kakršnega koli sistematičnega dela označil za hipohondra . Vse narejene preiskave so bile opravljene pa na mojo zahtevo, na koncu pa je specialistki iz klinike z svojim diaboličnim mnenjem odvrnil od sklica zdravniškega konzilija.

Splošni zdravnik me je brez kakršnega koli sistematičnega dela označil za hipohondra in to po več kot 10 letni neediagnosticirani bolezni. Vse opravljene preiskave so pa bile opravljene na mojo zahtevo, na koncu pa je specialistki s klinike s svojim diaboličnim mnenjem odvrnil od sklica zdravniškega konzilija za moj primer, No pa hvala lepa za takšne zdravnike, jaz sem pa zdajle še vedno bolana. Maja

Pri svojem zdravniku sem doživela veliko neprijetnih situacij.

Je zelo zamerljiv in znan po tem da če ga zamenjaš z drugim zdravnikom te ne niti pogleda več, prav tako če se slučajno pojaviš v njegovem dežurstvu si deležen minimalne površne obravnave (to so izkušnje drugih)

Moje osebne pa: meni je govoril o svojih pacientih in njihovih težavah z imenom in priimkom oziroma na način da so bili prepoznavni.

Kritizira ostale zaposlene – tudi na način da se ve o kom je govora.

Načenja pogovore o svojih osebnih problemih (ki mene kot pacienta ne zanimajo)

Je tudi že kričal name.

Ima tudi dobre lastnosti, dobre dneve in je tudi prijazen. Vendar sprašujete bolj o neprijetnih izkušnjah.

Prepis:
24.06.11 09:36
Pozdravljeni, ker ste podali super iztočnico za mnenja nas pacientov glede zdravnikov, bi vam rada opisala par svoji dogodkov in izkušenj z zdravniki v svoji 3 letni kalvariji. Za seboj imam operacijo adenoma nadledvične žleze, meningeoma v kavernoznem sinusu, v zadnjem času pa mi očitno nagaja celoten imunski sistem, saj se mi pojavljajo vnetja ginekološka, mehurja, imam temperaturo, zvišane vrednosti levkocitov in hemoglobina v urinu ….. zdravniki pa nič.
Najprej osebni zdravnik : 2 meseca mu govorim, da z menoj ni nekaj v redu, da me stiska v vratu, da čutim pulz … pa nič. Ko grem samoplačniško na ultrazvok ščitnice, ugotovijo, da je gomolj na ščitnici, predlagajo punkcijo na OI in rezultat: ni možna izključitev papilarnega karcinoma ščitnice. Odidem k osebnemu zdravniku, povem, da sem bila na UZ, pa mi med smehom, ja, saj tako ni nič pokazalo. Halo!!!!???? ko vidi izvid, zavlada panika, saj sem vse opravila na svojo roko in iz lastnega žepa.Samo v tem primeru lahko pohvalim za požtrtvovalnost, empatijo, strpnost in resnično skrb za pacienta dva specialista : tirologa in onkologa.
Od aprila dalje osebnemu zdravniku govorim, da me v predelu ledvic in mehurja boli – na mojo poršnjo me pošlje naprej na ulztrazvok in ker se ne pokaže nič bistvenega, razen slabši izvidi urina, mi ne predpiše nobenih zdravil. Po 14 dneh grem zaradi neznosnih bolečin v dežurno ambulanto, dobim diagnozo vnetje mehurja in antibiotik, ki pa mi ga moj zdravnik po zaužitju vsega in kljub močnješim bolečinam ne predpiše naprej. Čez 3 dni sem v urološki ambulanti, na mojo zahtevo pri svojem zdravniku, kjer specialist sredi pregleda in ko me je poslal na slikanje mehurja, zapusti ordinacijo pred iztekom delovnega časa in ga ni več nazaj. Nihče ne ve, kje je, kam je odšel – nakar sestra pride čez kakšne pol ure povedat, da na žalost ga očitno res ne bo nazaj, ne ve, zakaj je odšel in da je sploh odšel, ne kdaj in čeprav sem bila tam pod nujno, na triaži, me odpravijo domov brez izvida in brez zdravil. Čez 4 dni se vrnem v urološko ambulanto, oddam zdaj že krvavo vodo ( stanje se mi je čez vikend močno poslabšlao), nakar mi zdravnik, ki je imel triažno ambulanto z aroganco in naveličanostjo pove, naj mu bom hvaležaa, ker me je sploh sprejel, saj je ponoči spal samo 1 uro !!!!!! Halo”!!!!!!!!!! Ker mu povem, da če bi me v petek pravilno oskrbeli, mi me bi bilo treba v torek z močno poslabšanim stanjem priti nazaj in ga ” motiti triažni ambulanti”, me pospremi iz ambulante z besedami, da prosi, da zapustim ordinacijo,ker sem nevljudna ??!!!! Zdaj je že skoraj konec junija, bolečine imam še vedno, stanje levkocitov in hemoglobina v urinu je 10x višje kot je normalno, pa tretji zdravnik v urološki ambulanti pravi, da medicina ni vsemogočna in da naj grem k ortopedu !!!!??????? Halo? tako še vedno ne vem, kaj je narobe z mano in na koga naj se sploh obrnem, da mi bo pogala pri tej zadevi, saj čakam na operacijo na onkološkem in verjetno me s povišano temperaturo in takim stanjem,ne bodo operirali. Ni pa ga junaka,ki bi se zavzel in poskušal ugotoviti, kaj je narobe. A verjetno nekaj je, saj laboratorijski izvidi urina verjetno ne lažejo.
Ker sem imela probleme z vrtoglavico in ravnotežjem in so me iz dežurne ambulante z rešilcem prepeljali na nevrološko kliniko zaradi prestanih operacij meningeoma v kavernoznem sinusu, so me tam označili za hipohodra, me vprašali med smehom, če se zavedam, da sem imela glavo odprto in na moje vprašanje, če mi zdravnica nevrologinja govori, da sem nora, mi le-ta med smehom odgovori, da sem to sama rekla , ampak da si to samo domišljam ….. Ker sem se uprla, da grem res kot hipohonder domov, mi je zabrusila, da me bo dala odpeljati v Polje – mislim, da vsi vemo, kaj je tam. Ker še vedno nisem odnehala, da je z mano nekaj narobe, sem izsilila, da me je dala na test z nagibno mizo – test je bil pozitiven. Ampak za njo sem bila nora, ker sem pač imela glavo odprto ( njene besede).
Ko sem imela težave z napadi visokega pritiska, naraščanjem teže , mi je specialist endokrinolog odvrnil, da bi bil tudi on zelo žalosten, če bi imel toliko kg kot jih imam jaz, da pač tumor na nadledvični žlezi v velikosti 4×3 cm ni nič – dokler ga spet nisem izzvala, da mi je z nejevoljo dal napotnico za scintigrafijo, kjer pa je pokazalo tako stanje, da sem bila v 1 mesecu pod nožem – prej pa mi je 5 let govoril, da z menoj ni nič narobe. Po prestani operaciji je na glavni viziti na vprašanje predstojnice, kdo me je tako dolgo pacal, odgovoril, da ne ve , kateri idiot je bil to . Halo !!!???? Pa sem mu s 5 letnimi izvidi pokazala, da je bil to on .
Ker že 3 leta, od operacij v glavi spim samo po 3 ure na noč ( mar ni to že kronična nespečnost), me je specialistka, na katero sem čakala 8 mesecev, v 6 minutah odslovila iz svoje ordinacije, ne da bi spregovorili o kvaliteti, dolžini mojega spanja in me napotila k psihiatru.
Pa naj bo dovolj ….. Verjetno bi našla še kakšen dogodek, ampak jih je res toliko, da še pisatelj najbolj strašnih grozljivk, ne bi imel toliko domišljije, da bi zajel vse, kar se meni dogaja okrog zdravnikov. Na žalost moram povedati tudi to, da večina zdravnikov, ko sliši, da sem imela tumor v glavi, zavzame čisto drug odnos, diagnostika ne gre več v tisti smeri, kamor bi morala, ampak me pošiljajo k psihiatru. Pa je to prav ??????? Seveda se najde kakšna svetla zvezda med zdravniki – spet izpostavim tirologa in onkologa- ampak kaj, ko večina zdravnikov dela z nami kot z nekakšno odvečno robo, s katero se morajo ukvarjati, za njih smo samo številke, odnosi zdravnik – pacinet pa vedno bolj na psu. Držim pesti in upam,da so še kje kakšni zdravniki, ki spoštujejo Hipokratovo prisego, premorejo dovolj empatije, strpnosti in odgovornosti ter skrbi za pacienta in so mu pripravljeni zares pomagati . Pa naj ne bo opravičilo za njihovo ravnanje veliko dela, pomanjkanje zdravnikov …… prijazna beseda včasih dela čudeže.Pa lep dan še naprej !

Pregovor: "Eno jabolko na dan podi zdravnika stran."

Sama imam dosti pozitivnih izkušenj, vendar tudi par negativnih. Pred kratkim so mi dokazali gensko motnjo, myotonio, ki pač povzroča, da se ti mišice ne sprostijo kot bi se morale. Motnja se mi je začela kazati že v 5.razredu OŠ ( zdaj sem stara 25),ampak me je takratna osebna zdravnica vedno napotila domov z Nalgesinom oz me nadrla, da si izmišljujem, da nočem telovadit, da hočem špricat šolo,ipd. Preden sem jo zamenjala ( ko sem dopolnila 18let), me je še poslala k psihiatru, češ da sem psihično zelo motena.
Tako sem ob sprejemu na fakulteto dobila zdravnico v ZD za študetne in ta mi je takoj napisala napotnico za nevrologa,ko sem jo za to prosila in ji podrobno povedala problem. Sicer ni imela pojma, kaj je narobe, ampak je vseeno resno in korektno pristopila k problemu. Potem pač trajajo čakalne vrste in seveda gensko testiranje v Franciji, tako da sem bila potrjeno diagnosticirana nekje aprila 2009.
Preden sem pa sploh pristopila do osebne zdravnice, pa sem govorila s prijateljem, ki je nevrofiziolog v KC in ta mi je omenil, da bi lahko bilo nekaj narobe in da naj le stopim do osebne ter si pridobim napotnico. Tako je stvar stekla in danes dejansko vem, da nisem psihično motena, da ni to le v moji glavi, ampak je pač redka genska motnja.

pozdravljeni pred13 dnevi sem si zlomila mezinec na nogi.Po dveh dneh sem obiskala kirurga, ki mi je imobiliziral prst na drugega in me poslal na kontrolo k moji zdravnici. Odprla mi je stalež , naročila mirovanje in kontrolo čez teden dni. Zanima me kako dolgotraja celjenje , saj me prvi teden ni bolelo tako ko sedaj ponoči, Rada bi se vrnila čimprej na delo in bila spet aktivna. Žal je moja zdravnica pri dajanju informacij zelo skopa jaz pa bi vseeno rada vedela pri čem sem. Bližam se pedesetim sicer sem zdrava HVALA ZA VAŠ ODGOVOR

Spoštovani!

Sedeče delo lahko opravljate, sicer pa je tam do 6 tednov z zlomom prsta pogosta bolniška.

Lep pozdrav!

Janko Kersnik

Pregovor: "Eno jabolko na dan podi zdravnika stran."

No, jaz bi pa rada delila še eno slabo izgušnjo glede zdravnikov…. Naj prej bi pa povedala, da se mi je to zgodilo samo 2x v mojem življenju, da sem kaj takšnega doživela, ker jaz sem vedno rada zelo prijazna, nasmejana in dobrosrčna tudi, če mi je zelo hudo sem nasmejana in to vedo predobro vsi moji zelo vrli dobri kirurgi. Nikoli in nikdar nisem prišla z nikomur v konflikt, ker lepa beseda lepo mesto najde. Doživela sem pa eno zelo slabo izkušnjo glede enega kirurga, niti ne želim vedeti točno kaj je, ima dva naziva spredaj, ki si ne zasluži niti enega. To je bilo slučajno, da sem jaz prišla v njegove roke. Pridem jaz k njemu in prinesem lepo izvid od MR. glave, ki so mi ugotovili, da imam Anevrizmo…. Imela sem neznosne bolečine glave, da sem ga komaj gledala. In ta omenjeni zdravnik mi na vse načine hoče prikriti, da jaz NIMAM Anevrizme in mi pove tako: Gospa vi, če bi imela Anevrizmo bi jaz vas sedaj vrgel na to mizo in vam bi dal možgane ven. Halooooooo!!!!! Se tako govori z pacientom???????? Jaz nisem mogla verjeti, da meni to zdravnik govori. Samo sem se dvignila in sem mu povedala, da se mu zahvaljujem na takšnih prijaznih rečeh. Potem pa mi je on hitro dal roko in rekel nič hudega nič hudega, dobro, dobro dobro. To je bilo vse. Izvid mi je napisal, da predlaga še CT. zaradi izključitve Anevrizme…… Jaz pa sem bila že skoraj v GROBU! Po tistem sem že bila na operacijski mizi. Tega nikoli ne bom pozabila, vse ob pravem času se bo tudi javno izvedelo.
LP,

Pozdrav,
Bom bolj kratka, morda zato suhoparna,

soprog je hrbteničar, pomagala sem mu na WC, pa so mu v kopalnici popustile tudi noge,
držala sem 105 kg moškega (jaz niti nimam 6o kg), da mi ne bi padel, pa sva se oba skupaj naslonila na umivalnik. Zvlekla sem ga iz kopalnice na posteljo, mene pa je hudo začelo boleti na desni strani – rebra. Bolečino sem z ignoriranjem še kar nekako prenašala. Nato pa čez 3 tedne peljem svojo bolno taščo k zdravniku (stara 83 let), kjer jo njena zdravnica povsem ignorira (zdravnica s koncesijo)in naju pusti sedeti več kot uro v čakalnici.
Na drugi strani čakalnice pa vidim nad vrati napis DEŽURNA NUJNA POMOČ, pa si rečem grem pa jaz tja zaradi mojih bolečin. Dežurna zdravnica mi reče, da je TAKO UTRUJENA, da ne MORE NIČ. Prosila pa sem jo samo za napotnico za na RTG. Ni mi je dala zaradi utrujenosti in mi rekla, da če bi bilozlomljeno kakšno rebro ne bi tako hodila (dogodek z soprogom sem ji opisala).
Grem iz ordinacije in začnem z mobitelom snemati čisto prazno čakalnico, napis DEŽURNA NUJNA POMOČ itd. Takrat pa se je zganilo. Začeli so LETATI ZDRAVNIKI VKUP. V 5 minutah sem dobila jaz napotnico (kasneje RTG pokaže 3 zlomljena rebra – z napizditvijo kirurga kje toliko časa hodim)in pregledom moje tašče. Mar je vse skupaj bilo potrebno ? Pa en lep veder in zdrav dan vam želim,

Še moj prispevek. Najprej iz najstniških let. Nikoli nisem bila suha, niti preveč debela. Pa vendar je prišlo obdobje, tam nekje pri 17-ih, ko sem se dobesedno v 2 mesecih zredila za 20 kg. Besede mojega zdravnika naj malce manj jem in se več gibam – sama pa sem pogledala samo kozarec vode in že je bila kila več. No potem pa izostanek menstruacije, povečanje poraščenosti…in na koncu pregled pri ginekologinji in endokrinolou ter odkritje mikroprolaktinoma. Super – še danes jem 3 različna zdravila.
Druga težava – 2 leti nazaj sem prvič v življenju kolabirala. Nikoli v 25 letih nisem bruhala, imela omotic itd., takrat iznenada. padec s priročne omare (v višini 1 m) na tla, 2 cm stran od podboja vrat in tresk na ploščice. Polovica glave v buški, klic na NMP, po 3 min nezavesti prebuditev in odhod v NMP. Tam pregled samo za možnost kapi, drugo baje ok. Dežurna zdravnica me naslednji dan lepo pošilja v službo. Prepričana sem bila, da mi bojo dali vsaj glavo slikat ob takšnem padcu s take višine in z vso silo treskom ob tla, pa nič. No, seveda nisem šla naslednji dan v službo, ker ni blo šanse it, saj sem ob postavitvi na noge padla nazaj v posteljo. Potem 14 dni bolniške (še to potem ko so naši urigirali v ZD), problemi pa še sedaj….glavoboli, občasne omotice, slabo počutje, brez energije. Diagnoza – psiha. Ja seveda, kaj pa drugega še pravijo da je razlog.

Pa še tretja zadeva – bolečine iz križa v noge, omrtvičen del vsake toliko – nekaj preiskav (za moje pojme premalo), bolečine ob sedenju, slabo počutje – diagnoza spet psiha.

Se včasih vprašam kdo je v ZD v namen koga – oni za nas ali mi za njih? Pa saj se mi dejansko sploh ne da več ubadati s tem, ker sem v zadnjih 10 letih dala skozi en kup obiskov na rednih preiskavah in par drugih, pa pač sem očitno še premlada za kakršnekoli težave.

Jaz se pa ne bom spuščala v podrobnosti, je pa pri nas velik problem, ko mlad človek pride k zdravniku zaradi težav, ki ga pestijo že lep čas, zdravnik pa težave ignorira, jih pripisuje prehladom, virozam in ostalim malenkostnim težavam, ter te ne jemlje resno, te zmeraj pošilja domov počivat in pit tekočine.

Po letih obiskovanja zdravnikov splošne medicine, tudi samoplačniško, pa kasneje, ko nisi več tako mlad, le dobiš napotnico za razne specialiste in preiskave, nakar ugotovijo, da imaš smrtno bolezen, saj so jo prepozno odkrili, da bi imel možnost preživeti. Na koncu, pa ti še rečejo, škoda, da niste prej prišli, bi se še dalo kaj naredit. Na koncu ugotoviš, da boš umrl, ker si nenehno težil zdravnikom, ti pa tvojih težav niso jemali resno, samo zato ker si premlad.

Po drugi strani, pa pošiljajo dedka, ki je že krepko v svojih 80-ih, na laserske operacije oči, ki mu tako ali tako niso nič pomagale, je vseeno skoraj slep in je jasno, da ne bo več dolgo med nami.. Mladi, ki pa imajo celo življenje pred sabo, pa morajo drago lasersko korekcijo vida plačevati iz svojga žepa, seveda če jim finančne zmožnosti to sploh dopuščajo..

Upam, da se bo tako mišljenje zdravnikov enkrat spremenilo ter problematičen zdravtveni sistem pri nas, ki je čisto zgrešen. Mislim, da zdravniki sploh ne morejo pravilno opravljat svojega dela, zato ker zavarovalnice komplicirajo zdravstvenim ustanovam na vsakem koraku, za vsako preiskavo..

Moj zobozdravnik je bil nasplošno znan, da zna bit zelo nesramen do tistih pacientov,ki niso njegovi. Jaz si teh govoric nisem jemala k srcu.
Zalomilo se je pri zadnjem zobu. Bila sem naročena, mu povem, da me boli sedmica, brez problema mi da v zob zdravilo in me naroči čez 14 dni. Bolečina se je samo stopnjevala, drugi dan se vrnem k njemu in doživim šok: najprej me nadere kaj sploh hodim, če nisem naročena,nekaj preklinja, ker niso dobili plačanega prevoza, mi ukaže naj se vsedem na stol in začne neusmiljeno vrtat po zobu oz.živcu ( mislila sem, da bom znorela,od bolečine so tekle solze,kričala sem zraven, on pa še bolj vrta),asistentka je samo zraven vzdihovala, ko je videla kaj dela in ko je bila bolečina neznosna, sem ga zgrabila za roko, takrat je ponorel, začel kričat,kaj si mislim in ga grabim,…. Vstala sem in zbežala iz ordinacije. Pomoč sem šla iskat k drugemu zobozdravniku samoplačniško.
Če bi se to danes zgodilo, bi mu takšnega vzgojnega primazala in ga prijavila, takrat sem bila le nevedna najstnica.

Spoštovani,

želim podati samo svoje mnenje.
Zdravnikov ne maram preveč in se jih izogibam. Se pa sprašujem, kako bi vsak izmed nas, prenesel “jamranje” ((ne)upravičeno), stokanje, velikokrat zelo težke zgodbe in situacije 8 ur na dan (pogosto verjetno še več), 4-5 tednov v mesecu, vse do svojega 65 leta? K zdravniku gremo po pomoč, le ta pa nima čarobne palice, ima samo recept in napotnico. Pridemo stokajoči, velikokrat besni zaradi čakanja, slabo se počutimo, med obiskom nam ne postane boljše,… Zdravstveni delavci si morajo narediti okoli sebe zid, drugače najverjetneje umrejo sami. Zato otopijo, postanejo stroji in tako se lahko zgodi, da kakšna pomembna stvar gre mimo njih. Da ne govorimo o res ubogi medicinski sestri, ki akumulira vso jezo čakajočih, tistih na drugi strani žice in pogosto še zdravnika.
Sama imam zelo slabe izkušnje, pa ni kriva zdravnica niti sestra, ampak sistem. Veliko bolj je uporaben ta forum. Zdravstvena politika bi lahko začela razmišljati v tej smeri in bi tako spraznila čakalnice oz, jih omejila na starejše in tiste, ki res zdravnika fizično potrebujejo.
Tudi to se mi ne zdi prav, da je zdravnik administrator, ki piše bolniške liste, recepte za zdravila, ki jih ima klient že 100 let. Ali ne bi to lahko delal farmacevt, sestra?

Mogoče zadeve poznam premalo, izrazila sem samo svoje mnenje.

Hvala še 1x za vaše odgovore na tem forumu-

Lep pozdrav

Ana

Zdravo, mene pa zanima ali je res, da lahko tožiš sestro, ki je izgubila moj zdravstveni karton in ravno tako tudi moji mami, ki pa zaradi tega ne dobi več zdravniškega spričevala in ji samo dala novo kartoteko?Nevem kako je to mogoče da se kar izgubi nato pa še mene sprašuje če sem jo jaz odnesel domov.

New Report

Close