HBV
O prvi epidemiji hepatitisa B je poročal Lurman leta 1885. Leta 1883 so v nemškem mestu Bremen izbruhnile črne koze in 1.289 delavcev v ladjedelnici so cepili z limfo drugih ljudi. V času od nekaj tednov do 8 mesecev po cepljenju je 191 cepljenih delavcev zbolelo za zlatenico; diagnoza se je glasila serumski hepatitis. Drugi delavci, ki so bili cepljeni z drugo serijo limfe, niso zboleli. Lurman je v svojem poročilu, ki predstavlja primer epidemiološke študije, je dokazal, da je vzrok okužbe kontaminirana limfa. Konkretnega virusa pa takrat, seveda še niso odkrili.
Površinski antigen virusa HBsAg (sprva imenovan avstralski antigen) je odkril Baruch Blumberg v krvi avstralskih Aboridžinov leta 1965. (Sicer so že od objave MacCallumove raziskave leta 1947 domnevali, da bolezen povzroča virus) Leta 1970 so s pomočjo elektronskega mikroskopa odkrili tudi sam virus.V začetku leta 1980 so določili tudi nukleotidno zaporedje virusovega genoma in začeli so preskušati prva cepiva.
Vir:
Preprečitev prenosa nalezljivih bolezni
s krvjo predstavlja pomembno področje v transfuzijski medicini.
V Sloveniji testiramo kri na sifilis (anti-treponema pallidum)
od leta 1960, hepatitis B (antigen virusa hepatitisa B
– HBsAg) od leta 1970, aids (protitelesa proti virusu HIV –
anti-HIV) od leta 1986 in hepatitis C (protitelesa proti virusu
hepatitisa C – anti-HCV) od leta 1993.