Kako se razlikuje cepivo za davico, tetanus in oslovski kaselj v Slo in na Svedskem?

Tam so cepljeni 3krat do prvega leta, potem sele pri 5 in potem 15 letih.

Zakaj pri nas tudi pri 18m? Ali bi lahko pri nas 5. odmerek dobili sele pri 12 letih?

Zakaj razlike?

Country Antigens Description Schedules Entire country Comments
Europe

Sweden BCG Bacille Calmette-Guérin vaccine birth-6 months; Yes risk groups
DTaPHibHepIPV Hexavalent diphtheria, tetanus toxoid with acellular pertussis, Hib, hepatitis B and IPV vaccine 3, 5, 12 months; Yes
DTaPHibIPV Diphtheria and tetanus toxoid with acellular pertussis, Hib and IPV vaccine 3, 5, 12 months; Yes
DTaPIPV Diphtheria and tetanus toxoid with acellular pertussis, and IPV vaccine 5 years; Yes
HepB_Pediatric Hepatitis B pediatric dose vaccine birth; 1 month; Yes Children to HBsAg+ mothers (following doses are given as DTP-IPV-Hib-HepB at M3, M5 and M12)
HPV Human Papillomavirus vaccine 10-12 years (x2); Yes girls
Influenza_Adult Influenza adult dose vaccine >= 65 years; Yes pregnant women, adults with chronic diseases, health care workers and other risk groups
Influenza_Pediatric Influenza pediatric dose vaccine Yes children with chronic diseases
MMR Measles mumps and rubella vaccine 18 months; 6-8 years; Yes
Pneumo_conj Pneumococcal conjugate vaccine 3, 5, 12 months; Yes
Pneumo_ps Pneumococcal polysaccharide vaccine > 65 years; No + medical risk groups
Rotavirus Rotavirus vaccine No Introduced in 4/21 counties
Tdap Tetanus and diphtheria toxoids and acellular pertussis vaccine 14-16 years; Yes

Spoštovani, cepilne sheme se po državah razlikujejo glede na: epidemiološko situacijo povzročitelja nalezljive bolezni, organiziranost zdravstvenega varstva (z vidika največjega zajema populacije, pogostnosti sistematskih pregledov), sredstev, ki jih imajo na voljo za zdravstvo …
Švedi že dojenčke cepijo proti hepaititisu B, pri nas šele pred šolo. Torej k bazičnemu cepivu proti oslovskemu kašlju, davici, tetanusu; IPV in HIB je na Švedskem priključena še komponenta proti hepatitisu B, proti kateremu pri nas zaradi epidemiološke situacije (in nizkega deleža kroničnih nosilcev virusa hepatitisa B v populaciji) cepimo šele ob vstopu v šolo.
Na Švedskem tudi rutinsko cepijo proti pnevmokoknim invazivnim okužbam, pri nas pa le skupine s povečanim tveganjem.
Na Švedskem zaradi nekoliko spremenjene sheme cepljenja v prvem letu proti di-te-per revakcinirajo pri 5. letih in potem pri 14 letih; pri nas pa pri 18 mesecih in nato v 3. razredu OŠ.
S takšno shemo, kot začnemo, je treba tudi nadaljevati.

Hvala za odgovor. Napisali ste, da je treba nadaljevati s takšno shemo, kot smo začeli. To v današnjem času velikokrat ni možno, ker začnemo s cepljenjem v eni državi, potem se preselimo v drugo. Ali imate tudi strokovno razlago, zakaj se da 5 odmerkov “švedskega” cepiva proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu, v Sloveniji pa je odmerkov 6? Do 1.leta je otrok cepljen bazično in potem do 2.leta revakcinacija. Kje lahko preberemo strokovno podlago, koliko časa traja zaščita? Ali res samo 5 let? Ali je to podatek proizvajalca cepiva? Ali lahko samoplačniško opravimo teste (katere?), ki bi pokazali, če ima 8-letni otrok še zaščito.

Seveda. Različne cepilne sheme so empirično preskušene. Ni Švedskega ali Slovenskega cepiva, ampak se običajno z identičnim, ali vsaj podobnim cepivom, na 2 različna načian doseže enak učinek. SNi problema. če se selite iz države v državo, ker vsak zdravnik cepitelk take primere presoja individualno. Pogledamo, kdaj, s katerim cepivom in po kakšni cepilni shemi je bilo opravljeno cepljenje; potem pa pogledamo, kakšno shemo imamo pri nas, in katero cepivo je na voljo. Če nimamo istega cepiva vedno preverjamo tudi zamenljivost posameznih cepiv. Torej vprašanje presoje ni v vaši domeni, temveč v vsakem konkretnem primeru, zdravnika cepitelja.