Pisoar

Pozdravljeni.

Imam eno morda malce čudno vprašanje. Bil sem v baru in na wc-ju v tem baru ne vem, ali sem se med uriniranjem morda z jeans hlačami za krajši čas dotikal pisoarja. V kolikor bi se, koliko časa bi razni virusi in bakterije lahko ostali na hlačah? Kako se jih 100% znebiti?

Če bi dal te hlače za prati, je vprašanje, ali bi se bakterije sploh odstranile v celoti iz njih. Namreč kolikor vem, detergenti odstranijo 99% vseh bakterij iz oblačil.

Vem, res čuden problem. Ampak res se sprašujem, ali sem se morda dotikal pisoarja s hlačami in če ja, ali se lahko nalezem kakšnih virusov/bakterij četudi bi hlače opral. Pri pranju oblačil je tako ali tako en kup nekih dvomov. Nekje piše, da se pri 60 stopinjah pranja bakterije in virusi uničijo, a veliko pralnih strojev bojda sploh ne pere na 60 stopinjah, če nastaviš na 60 stopinj, ampak na manj. Torej sploh ne moreš biti prepričan, ali je tvoj pralni stroj res opral na vsaj 60 stopinjah,

Hvala za vaš odgovor.

Spoštovani, večina virusov zunaj človekovega telesa odmre. Pa četudi nekateri preživijo, je za okužbo pomemben način prenosa in količina kužnina.
S pranjem bakterije in viruse odstranjujete in ne ubijate. Ampak bistveni učinek je zmanjševanje količine.
Pri temperaturi 60 st in več začnemo uničevati nekatere bakterije, ubijemo jih pri T 120 st C v kontroliranih pogojih sterilizacije. Ampak vse navedeno za pranje oblačil v običajnih okoliščonah sploh ni pomembno. Bakterije in virusi so prisotni v okolju, ki nikakor ni sterilno, ampak to še ne pomeni, da se bomo okužili, saj niti način, niti količina nista zadostni. Če ste se s kavbojkami dotaknili pisoarja, je to za okužbo povsem nepomembno.

Pozdravljeni.

Hvala za odgovor. Jaz sem danes razmišljal, ali naj te kavbojke, s katerimi sem se morda dotikal pisoarja, operem na 100 stopinjah (+ zraven še dvoje druge kavbojke in eno mjaico, saj sem kavbojke, s katerimi sem se morda dotikal pisoarja, položil med te tri kose oblačil). Razmišljal sem tudi, da bi kupil tisti dezinfekcijski detergent, ki naj bi pri 60 stopinjah pranja uničil 99 oziroma 99,99% bakterij in virusov iz oblačil. Čeprav ta detergent očitno spet ne odstrani vseh virusov in bakterij in ker jih ne, nekateri virusi in bakterije iz pisoarja še vedno lahko ostanejo na kavbojkah. Vi vseeno menite, da ni smiselno, da naredim eno od omenjenih dveh stvari in naj občalila obijajno operem na 40 stopinjah z običajnim detergentom?

Še eno vprašanje. A pa se bakterije in virusi hitro množijo po oblačilu in gredo tudi na druge kose oblačil? Jaz kot čisti laik razmišljam, ali so se bakterije in virusi iz pisoarja hitro razširili po mojih hlačah. Torej da so bili najprej samo na mestu dotika, nato pa že kar povsod po hlačah in sedaj še po tistih dveh hlačah in majici, ki sem ju omenil.

Paničarim, vem.

Hvala.

Spostovani! Virusi brez zivega gostitelja v zun. Okolju odmrejo/propadejo. Nikakor se ne mnozijo. Bakterije potrebujejo za razmnozevanje Hrano, vlago, toploto, nekatere kisik/druge ne, specialne mikroklimatske pogoje! Po hlacah se nikakor ne sirijo/ mnozijo, razen ce bi se le te nahajale v vlaznem, toplem okolju, na njih pa bi bila hrana: meso, jajca, …. Upam, da razumete. Hlace pac operite z obicajnim detergenom: ce jih hocete prakticno sterilizirati, jih po pranju pac polikajte.

Pozdravljeni.

Zakaj pa se potem bakterije lahko nahajajo npr. v večji količini na pametnih telefonih, na kljukah in nenazadnje tudi na/v pisoarjih? Na naštetih mestih imajo sicer lahko vlago, toploto, nimajo pa hrane, ki je, kot pravite, potrebna za njihovo razmnoževanje. Torej po tej logiki, bi se bakterije lahko namnožile tudi po vseh mojih hlačah, kasneje pa tudi v pralnem stroju. Čeprav vi pravite, da ne.

Jaz kar razmišljam, da če bi dal omenjene hlače, ki so se (morda) dotikale pisoarja, v moj pralni stroj (pa zraven še tiste dvoje hlače, ki so se pri meni doma dotikale tistih hlač in pa majico), da se bodo bakterije iz pisoarja prek mojih hlač namnožile v mojem pralnem stroju in se nato naselile še na vsa ostala moja oblačila, ko jih bom dal prati…Jao…

Hvala!

lp

Ah ja, če se bakterije nekje NAHAJAJO, še nikakor ne pomeni, da se bodo tam MNOŽILE!
Na pametne telefone jih nanesemo z rokami, ker z rokami pač vse primemo. Ampak na pametnih telefonih bakterije pač so in se tam nikakor ne razmnožujejo. Tudi okužiti se z njimi ne moremo, razen če imamo veliko smolo, in pametni telefon dobesedno poližemo, ali pa grizemo nohte in dajemo v usta roke, s katerimi smo NEPOSREDNO PRED TEM DRŽALI V ROKAH TELEFON; na katerih sp bile npr. črevesne bakterije.
Takole, kot si bi predstavljate prenose, pa nikakor ne gre.

Hvala za razlago. Se mi je pa eno drugo vprašanje sedaj pojavilo, ko ste mi razložila glede razmnoževanja bakterij.
Jaz imam zobne nitke (običajne in pa tiste mehke za implantate/mostičke), ki jih uporabljam vsakodnevno, postavljene v kuhinji v omari na polici, na kateri se nahaja tudi nekaj hrane (konzerve, kosmiči..), ki je v glavnem zaprta. Na polici pod in okrog nitk sem opazil 3-4 manjše madeže, ki pa ne vem ali so od hrane ali pa kakšne druge umazanije. Zanima me, ali so se sedaj lahko te bakterije iz police namnožile v nitkah in sem potem jaz te bakterije nanesel pod dlesni in morebiti povzročil karies? Virusi tu verjetno niso vprašanje oziroma problem, saj ti kolikor vem ne morejo narediti kariesa, obenem pa tudi pravite, da izumrejo brez gostitelja.

Morda se preveč poglabljam zadnje dni v te viruse, bakterije in preveč razmišljam.

Hvalal lepa.

Se opravičujem, ampak morda bi bilo koristno, da vzamete v roke kak učbenik biologije. Stvari si namreč neverjetno narobe predstavljate.
V ustni votlini živijo številne bakterije. V normalni ustni flori je neko število bakterij normalno in stalno prisotno. Število mikroorganizmov v enem milimetru sline znaša povprečno 750 milijonov..Karies povzročajo bakterije, ki tvorijo kisline, le-te pa topijo sklenino –demineralizacija sklenine. Ker je sklenina izredno trda, je proces razpadanja razmeroma počasen

Hrana, ki škodi zobem in povzroča karies

Ogljikovi hidrati (sladkor, slaščice, sladkarije) delujejo škodljivo.
Mehka, bolj lepljiva hrana prispeva k nastanku zobne gnilobe.
Enostavni ogljikovi hidrati (bela moka in izdelki iz bele moke, testenine, bel riž, sladkarije) so bolj škodljivi, saj hitreje prodrejo v zobno oblogo kot kompleksni ogljikovi hidrati (npr. polnovredna moka in izdelki iz nje ipd.).
Pitje sladkih pijač
Žvečilni gumi s sladkorjem

Z zobno nitko odstranjujete ostanke hrane med zobmi, torej tiste hrane, ki bi jo razkrajale v ustih živeče bakterije, in ob tem tvorile kislino, ki bi uničevala vašo sklenino. Zobno nitko je po uporabi potrebno zavreči.