prebiram vase uspehe in neuspehe glede odvecnih kilogramov in se vam pridruzujem s spodbudnimi besedami ali z svojo zgodbo ali pa kar tako. zacela bom pri sebi.
ze odkar pomnim sem pretezka…moj IBM je 25,5 , kar je ravno zacetek prekmerne teze.visoka sem 177cm in tezka 83 kg. stara 26 let. sem veselo dekletce, ki ima rada zivljenje, potovanja, prijatelje, zivali in svoje najblizje. in v cem je problem, se verjetno sprasujes bralec? problem je v tem, da sebe pa tudi pogledat ne morem. ravno vceraj je bil en tak dan…jokala sem dokler nisem zaspala…in to je bilo do dveh zjutraj. ne maram se, nisem si vsec in kot posledica tudi nobenemu fantu. ceprav v sebi vem, da nisem pripravljena nanj. to bo ze prislo.
prebrala sem vse kar ste napisali in vidim, da se vas veliko bori s prekomerno tezo. sem tudi ze prebrala vse od A-Z na mojem trenerju.
naj omenim, da sem aktivna, ampak nimam pa plana kako shujsati. telovadim, ko se mi ljubi, ko se mi pa ne, pa pac ne. jem pa vse kar mi pride pod roke. sploh ne uzivam v okusu hrane, ampak kot da bi poskusala zapolnit nekaksno praznino v sebi.

ne vem, kaj se z mano dogaja. prosim, za kakrsenkoli nasvet!

lp

Veš kaj, jaz sem precej starejša od tebe, pa si večino svojega življenja nisem všeč. No, pa sem se odločila, da v letu 2003 naredim nekaj zase. Nehala sem kadit, pa sem se zredila, zdaj pa hujšam, počasi kot “sto vragov”, hodim na telovadbo, začela sem s tekom, šla sem h kozmetičarki, na novo sem si pobarvala lase (precej na divje), pa ti povem, da mi gre na bolje. Doma so me najprej malo zafrkavali, zdaj me pa že kar podpirajo, še z mano laufat hodjo. Včasih me še zagrabi depresija, takrat se pa kaj novega spomnim, da ne grem s knjigo in čokolado v posteljo. Upam, da mi bo uspelo! Še ti si vlij malo volje, pa kaj naredi zase, pa mi potem napiši, kako ti uspeva. Čao

Vse, kar si napisala je že stokrat slišano – razen zadnjega stavka: da se ti zdi, da želiš napolniti neko praznino v sebi.
Tega stavka ponavadi človek, ki želi shujšat in ki se baše s tem in onim (ne nujno s hrano), ne izreče, ker se sploh ne zave tega.
Hujšanje in vitkost – vse samo zaradi standardov, ki so nam vsiljeni. Ženske so danes kot dekletca – bolj je vitka, lepša je, bolj zaželena. Samo dejansko je to vzorec, ki so nam ga vsilili, predvsem preko medijev. Samo poglej reklame, oglase, časopise – od povsod se smehlja kaka bajna lepotica, ki nima na sebi niti grama maščobe, že male punčke se igrajo z barbikami, ki imajo idealne mere itd.
Dejstvo je, da se skoraj vsaka ženska, ki ima preveč kil, ne počuti ženstvene, počuti se grdo, neprivlačno. Kako je lahko taka glomazna bajsa, da se ne more stlačiti v ozke cunjice pisanih barv, v zapeljiva krila, v tesne hlače? Potem sploh ni ženska!

To je zelo kulturno pogojeno – v Indiji recimo, je suha ženska grda. Ženska, ki je brez oblin, ženska, ki je brez maščob na svojem telesu – kakšna ženska pa je to?! Saj ni sposobna delati – in predvsem – ni sposobna biti mati. Na telesnem nivoju ženska doseže vrhunec ženskosti, ko postane mati. Ni nujno, da to res postane, a ko se že pogovarjamo o telesu – in tu na tem forumu vsekakor se – ženska je prava ženska, ko rodi. Na telesnem nivoju je to njeno poslanstvo.
In kako bo rodila, če je suha za prelomit? Mora imeti vsaj malo zalog, da nahrani sebe in otroka. Kot sem rekla, kaj je zapeljivo, kaj je lepo, je od kulture do kulture drugačno.

Ampak to zdaj ni bistveno – nismo v Indiji, smo tukaj na zahodu, ki je obseden, ampak dejansko obseden z manekensko postavo. Zašli smo v skrajnost – mnogo ljudi je prekomerno težkih, mnogo jih je presuhih. In tisti, ki hočejo shujšati, nočejo tega zaradi zdravja, ampak zaradi lepote. Ker suho je in, vitkost je moderna, trend je številka 38 itd.

Če hujšaš zaradi tega, ne boš nikoli uspela oz. boš uspela na grd, telesu neprijazen način.
Prvo kar moraš storiti je, da se prenehaš obsojati. Si v taki situaciji, tvoja teža je taka,kot je – prav, tako je, nisi nič manj vredna zaradi tega. Danes dejansko odkrivajo gene, ki povzročajo debelost in ne strinjam se s tistimi, ki trdijo, da je to zgolj izgovor za debeluhe. Za koga morda je, a mislim, da je veliko stvari o človeškem telesu še neraziskanih – čisto možno je, da je treba samo spremeniti kakšno kemično sestavo in se bodo maščobe v telesu razgrajevale ali nalagale drugače. Vse je možno.

Ampak to spet ni tako bistveno, želela sem samo povedati, da debelost ni samo rezultat lenobe in prenažiranja. Jaz osebno ko vidim “debelega” človeka, ne vidim v glavi slike, kako se on nažira in leži na kavču z vrečko čipsa na trebuhu. Dejstvo je, da videz zelo tesno odraža našo dušo.
Kaj so debeli ljudje, če jim tako rečem, ljudje, ki imajo preveč kilogramov? Ponavadi so čustevno preobčutljivi, ponavadi so zadržani, predvsem pa ne znajo izražati jeze. Po mojih izkušnjah. Tudi lastnih. Če ima človek preveč kil, prvo kar mi pade na pamet je – aha, preobčutljiv, vase zaprt človek, ne bo direktno v obraz povedal, če mu kaj ni prav. Najbrž bo zelo prijazen.Ne rečem, da je vedno tako, a nekaj pa je na tem. Tak človek ponavadi tlači čustva, jezo predvsem in ker jih mora zakopati globoko, jih mora pokriti – s tolščo, če ne z drugim.
To niso pravljice, dejansko se psiha odraža tudi na kilogramih. In potem vidimo suhe prekle, ki mečejo vase za kosilo toliko, kot nekdo poje čez cel dan! Imam znanca, ki je tak – suh, da se bo prelomil, je pa toliko, da samo gledaš – in blazno živčen. Nikomur ne ostane dolžen, pove svoje še prej, kot bi bilo to potrebno. Saj je enkrat sam rekel, da mora toliko jest, ker mu živci vse pokurijo:)))
A nekaj bo na tem. Dejansko.

Da ne bom preveč razvlekla – najbrž se tvoj problem skriva tu nekje. Kot si rekla – si prijazna, rada imaš prijatelje in živali in sploh vse krasno – a to ni ravno tvoj pravi obraz, kaj? V resnici si najbrž mnogokrat jezna, žalostna (kar je isto, žalost je samo navznot obrnjena jeza), a drugim tega ne pokažeš. Imaš rada življenje, potuješ, a ponoči jokaš. V sebi imaš tono negativnioh čustev, ki jih skrivaš in si nadeneš lažen, veder obraz.
Saj, bolj ali manj, vsi nekako tako funkcioniramo. Naučili so nas se pretvarjati, ne kazati negativnih čustev – ki jih imamo VSI – jih potlačiti, ne sme jih biti. Ko je otrok jezen, se mu reče, naj ne bo, ko se joka, se skuša solze čimprej ustaviti. Če smo iskreni, če bi res globoko pobrskali vase, bi vsi v sebi našli še zelo prvinske otroške solze, ki jih nismo nikoli izjokali. Joka se ne – v javnosti sploh ne, ljudje se sramujejo, če se razjezijo, če izgubijo živce, če jokajo.
Ne pravim zdaj, da se moraš začeti usajati na ves svet okoli sebe. Svet ni nič kriv, človek, ki te razjezi ni odgovoren. Jeza, negativno čustvo je v tebi, zanj si odgovorna ti. Samo to ne pomeni, da ga moraš ignorirati in ga preganjati stran in biti jezna nanj, ker je tam. Sprejmi ga, kot sprejmeš veselje. Kaj je narobe z žalostjo? Čustvo je, kot vsako drugo. Zakaj se lahko smejemo, jokati pa ne smemo?
Jaz bi ti predlagala, da se vsak večer usedeš, v temi najbolje, ali pri majhni svetlobi, in samo greš v svojo negativnost. Pojdi vanjo, poglej jo, sprejmi jo. Dovoli, da pride jok, da pride jeza – jokaj, kolikor moreš, če pride jeza – in bo prišla – tolci blazino ali skači na mestu. Nič ni narobe z jezo – jeza je energija, nič posebnega, samo da je ne usmerjaš na drugega. Če jezo izražaš v svoji intimi, če prebutaš blazino – s tem ne škoduješ nikomur, sebe pa blazno razbremeniš.To bi moral početi vsak. Potem pa hodimo po svetu in vremo v sebi in samo nekaj nekdo reče in že podivjamo. Potem se ponavadi opravičimo – kaj je opravičilo drugega kot to, da zopet želimo sestaviti nazaj idealno sliko, ki jo imamo v sebi? Oprosti, ker sem bila jezna – ker jaz seveda ne smem biti jezna, jaz sem boljša od tega – in se spet lažno smehljamo.
Vsi rabimo katarzo, vsi se moramo osvoboditi negativnosti, ki nikoli ni smela priti na dan.

In samo opazuj, kaj se v tebi dogaja, ne obsojaj. Lahko pride tak in drugačen občutek, stare zamere, stare rane – vse je v redu. Moraš čez to, naj se počasi čisti. Marsikaj boš našla, samo ne se ustrašit. To se skriva v vsakem. Zamere do znancev, zamere do staršev – te so najbolj trdovratne in najbolj skrite – naj se izpere.

Počasi hrana ne bo več izgovor, da to tlačiš. Ker v tem trenutku je. Nič drugega kot to. Zelo tipično – prijazno dekle navzven, jezno/žalostno v sebi. Jasno, da preveč ješ.

Ker hrana, če boš dovolj pozorna, tudi malo omami. Če boš pazila, če boš opazovala, kaj čutiš po sladkem, boš videla, da te malo “zadane”. Je neke vrste mamilo.

In prej sem omenila praznino. Cel svet hoče polniti praznino v sebi. Vsak se boji praznine – polnijo jo s hrano, s cigaretami, z alkoholom in – kar se celo ceni – z odnosi.
Odnosi, takšni kakršni so zdaj, niso nič drugega kot beg pred samim seboj, kot zapolnjevanje praznine. Naj pride nekdo in me zapolni, naj me osreči. Žal, to so čiste bedarije. Nihče te ni dolžen osrečevati, nihče ni tu, da bo polnil kogarkoli in dajal smisel tujemu življenju.
Zato tako hlepimo po odnosih, čeprav si je to izjemno težko priznati, velika večina si nikoli ne. A odnos je neke vrste zasvojenost, tako kot je zasvojenost cigareta ali čokolada. ja, sliši se kruto, a tako je. resničnih odnosov, ki ne bodo temeljili na reševanju problemov v odvisnosti od drugega in potrebi po drugem, še nismo sposobni.

Dokler vsak ne vstopi v svojo praznino. To ne pomeni, da tam nič ni. samo ponavadi se oklepamo lažnega. Polnimo se s čimerkoli, samo da ni prazno. Odnosi, čokolada, kariera, otroci. Lažna mašila, da se nafilamo.

Ko si rekla, da hočeš zapolniti praznino v sebi, se nisi zmotila. Samo ne zdaj ponoviti napake, ki jo dela skoraj vsak – ne polni te praznine, ampak pojdi vanjo. In ne se ustrašit besede praznina – pri nas ima to zelo negativen pomen, ker smo tako obsedeni, da vedno nekaj mora biti. Bojimo se niča, bojimo se teme, bojimo se samote – samo da je nekaj!
Praznina ne pomeni, da ničesar ni. Praznina pomeni,da ničesar lažnega ni. Ker hrana te ne bo napolnila, kakršnakoli odvisnost te ne bo napolnila, samo odvrnila te bo stran od same sebe in vedno bolj boš nesrečna.
Ta praznina, to si ti sama. Ko odpade vse, s čemer se istovetiš, potem lahko sploh pravo sebe začutiš. Ko se ne boš istovetila s tem, da si taka in taka in z vsemi maskami, ki si jih natikaš, ko boš samo poslušala, kaj si, potem bo lažno šlo stran. “Sem prijazna, pa imam rada to in to…in navsezadnje – sem debela” – si več od tega, v tem smislu se reče – praznina. Ti nisi to, kar imaš rada, si več od tega, nisi to, kar sovražiš, si več od tega. To pomeni praznina – in ker se je bojimo, jo hočemo napolniti vsem mogočim.

To, da ješ preveč, ker se hočeš nafilat, je zelo običajna zadeva. Vsi, ki preveč jedo, jedo preveč iz teh vzrokov. Samo ponavadi se jih niti ne zavedajo. In ključ je v tem, da se zaveš tega. sama si začutila, da hočeš zapolniti praznino – zdaj pojdi še en korak naprej in pojdi v to praznino, ko jo boš videla, boš spoznala, da je nimaš s čim polnit, da je to brez veze.

In predvsem – tudi nekaj, česar nas ne učijo – imej se rada. Sprejemaj se. S tabo ni nič narobe, pa kaj če preveč ješ sem ter tja! In? Ne delaj tega zato, da si ne škodiš, ne zato ker ne boš ustrezala standardom. Standardi so za neumne, samo zelo neumen človek si želi pasati nekam.
Si človeška – to je. Sem ter tja te zanese, poješ preveč – pa kaj! Nisi stroj, ki se programira – jedel bom takrat in takrat – si človek, ki se sooča s sabo in s svetom na svoj način. Včasih tudi s pomočjo hrane. In? saj smo vsi v istem zosu, vsak beži pred samim sabo, če ne tako, pa drugače. Pa z denarjem, desetimi otroci, šestnajstimi mačkami in še čim.

Ne ubadaj se s hrano – ne dajaj ji preveč pozornosti. Ubadaj se s sabo, sebe razišči, ne novih diet. Ko boš sebe slišala, boš avtomatično jedla to, kar je zdravo zate. Sladkarije, maščobe bo telo samo odklonilo, ker boš čutila, da te obtežijo. Ne si reči – od zdaj naprej pa ne smem jesti tega in tega – samo še bolj boš jedla. Tvoj um hlasta po tem – naj ima, revček, ne poslušaj ga. Če si želi,pa mu daj, pa v naslednem hipu pozabi nanj.
Samo nikoli ne pozabi nase. Človek, ki se ima rad, ima rad svoje telo in mu ne bo škodil, ne bo dajal vase snovi, ki mu ne naredijo dobro. Avtomatično, ko boš bolj pozorna NASE, ne na hrano, ko boš sebe poslušala – res si vzemi kako uro vsak večer in samo glej, kaj se v tebi dogaja, opazuj svoje dihanje, da se začutiš, kdo sploh si – avtomatično ne boš več mogla jesti škodljive hrane. Ker boš čutila, da te omami, da te oteži, da te napne, da se slabo počutiš.

Zakaj so vitkejši ljudje privlačni? Ker avtomatično, podzavestno sklepaš, da so zdravi in da si ne škodujejo. Zato je lepota privlačna – ker v sebi skriva zdravje in ljubezen. Ljubezen do sebe najprej, spoštovanje do sebe. In to nima zveze z obsesivnim manekenstvom, ki ga tukaj ženske zganjajo – saj ga ne zaradi tega, ker se imajo rade, ampak ker hočejo ugajati.

Pozabi na ugajanje – imej se rada. Ko se boš imela rada, ko se boš sprejela – tudi željo po čokoladi – pa kaj je tako narobe s čokolado – salamensko dobra je! – boš avtomatično drugače skrbela zase. In v tebi bo čisto druga energija, ki jo bodo čutili tudi drugi.
Ne boš štela kalorij, jedla boš čokolado in boš sama začutila, kdaj je dovolj. Tvoje telo si bo zaželelo dva koščka, tvoj um, ki se boji praznine, pa celo tablico, ampak ti boš avtomatično, naravno, brez boja čutila, da ti NE PAŠE več kot dva koščka. Ker boš imela rada sebe in svoje telo.

Ni druge kot iti v to praznino – in ne se bati te besede. Je samo beseda, ker drugače pač ne znamo reči. Je nekaj pozitivnega – to si ti sama. Vse lažno odpade, vsa razpoloženja, ki te imajo v pesti – to nisi ti. Tvoja jeza, tvoja žalost – je razpoloženje v tebi, a to nisi ti. Če bi bila to ti, potem bi morala biti jeza stalno tu, žalost stalno tu, veselje stalno tu – a ni. Pride in gre, ti ostaneš.

Zato vsak večer ostani sama s sabo – glej se, opazuj, kaj je v tebi, ne sodi, vse je v redu in počasi, se boš čutila vedno bolj. In vedno bolj se boš imela rada. In tu je problem, ne v hrani. Hrana je le simptom. Ko boš našla in vzljubila sebe, bo simptom izginil.

Veliko pozornosti in razmevanja do same sebe ti želim!

Veš jaz imam iste težave samo da sem mlajša od tebe.Nisem si všeč tudi sama pogosto zaspim v skrbeh in strahu glede mojih kilogramov.Svetujem ti da se vsakodnevno ukvarjaš z telovadbo in preko trgovine play si lahko naložiš aplikacijo za hujšanje ki ti bo pomagala in te opominjala.
Glede hrane naredi si jedilnik in se ga drži poskrbi pa da boš zaužila čim manj a kalorij. Jej use v zmernih količimah če ti zapaše čokolada si vzami samo en košček potem pa to nadoknadi z treningom. Preden boš šla jest pa spi en ali dva kozarca vode.
Vso srečo😁