Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Za vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta.

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture

Nataša P

mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine

Gordana Rodinger

Junijsko branje

Default avatar

Enka

bralka je napisal/a:
No, in tako zdaj berem Zamenjam razsvetljenje za hiter vibrator Savine Ritter.
A, potem si upoštevala nasvete VAŠPsihologa? No, skoraj ;-).
Default avatar

hermiona

Willliam Faulkner: Absalom, Absalom

Čista umetnina.Težko dojameš, da lahko nekdo napiše nekaj tako dobrega.

Različica Krika in besa, se pravi, nova saga o vzponu in padcu družine iz "Deep South", le, da se tokrat vse skupaj dogaja približno petdeset let prej - nekaj pred, med in nekaj po ameriški državljanski vojni, ko je med drugim krvoskrunstvo sprejemljivejše od mešanja ras. Kljub časovni razliki dva nastopajoča iz Krika nastopata tudi v Absalomu. Tukaj sta sicer le bolj ali manj pasivna opazovalca oz. pripovedovalca, a to je dovolj, da se med knjigama kljub vsemu spletejo tanke niti povezave.
Pripovedi je lažje slediti kot v Kriku, a koncentracija in pozornost sta vseeno nujno potrebni.
Najbolj fascinantno se mi pa zdi to, da je čisto v redu, da pred začetkom branja in potem ves čas med branjem spremljaš kratko razpredelnico s konca knjige (Osebe, kraji in časi), kjer so napisani sicer izredno osupljivi podatki o dogajanju v družini, pa vendar to niso spoilerji, ampak improvmenti (hvala, Kerstin). To je res samo ogrodje celotne umetnine. Na to zelo grobo ogrodje potem različni pripovedovalci nanašajo vsak svoj sloj različne debeline in različnih barv. Nihče vsega ne ve, marsikdo se moti, eden je čustveno prizadet, drugi strogo racionalen.Vsak na isti dogodek lahko gleda povsem drugače. Na koncu se vse lepo zloži in nastane umetnina, ki je večna.
Čista poslastica, ki od bralca zahteva nekaj truda, a je za to bogato nagrajen.
Default avatar

Katja10

@hermiona: se strinjam, res vredno branja.
Default avatar

Kerstin

Za malce odmora sem zadnjič v pionirski knjižnici čisto zase ubodla Srebro iz modre špilje (Slavko Pregl). Mladinski roman, ki me je hotel tematsko spominjati na klasiko našega mladinskega branja, Ingoličevo Potopljeno galejo (ki je Srebro fabulativno ne doseže), me je, kot sem pričakovala, razvedril, spravljal v smeh in mi vzbujal silne skomine po morju. Pregl kot Pregl - ostaja eden mojih najljubših avtorjev, res pa se mi zdi, da v novejših delih ne dosega vrhunskosti, ki mu jo pripisujem za Priročnik za klatenje, Genije v kratkih in dolgih hlačah in Razkošje v glavi. Ampak celo kljub temu je še vedno izvrsten, če se želite sprostiti, nasmejati in se spomniti, kako je bilo, ko še nismo zapluli (in utonili ;) v svet odraslosti.

Kerstin
Default avatar

marze

Agota Kristof: Včeraj

Zanimiva, malce tragična in hrepenenjska zgodba, napisana z ekonomičnim jezikom, ki pa kljub temu zna odstreti globine v srcu. V romanu je precej avtobiografskih elementov. Tudi Agota je delala v tovarni ur in v prostem času pisala - v nematernem jeziku, tako kot glavni junak. Najbolj me je presenetil podatek, da je svoj prvi roman napisala šele pri 52-letih. Torej ni nikoli prepozno.


Prav zaradi reklame na teh straneh, sem danes pohitel kupit njeno Trilogijo. Ker me čaka dopust, sem kupil še Samotnost praštevil (P. Giordano), Kradljivko knjig (M. Zusak), Naj se širni svet vrti (C. McCann) in Tapkanje na mestu - da ne bodo domači avtorji povsem prezrti.
Default avatar

Enka

marze je napisal/a:
Agota Kristof: Včeraj

Zanimiva, malce tragična in hrepenenjska zgodba, napisana z ekonomičnim jezikom, ki pa kljub temu zna odstreti globine v srcu. V romanu je precej avtobiografskih elementov. Tudi Agota je delala v tovarni ur in v prostem času pisala - v nematernem jeziku, tako kot glavni junak. Najbolj me je presenetil podatek, da je svoj prvi roman napisala šele pri 52-letih. Torej ni nikoli prepozno.


Prav zaradi reklame na teh straneh, sem danes pohitel kupit njeno Trilogijo. Ker me čaka dopust, sem kupil še Samotnost praštevil (P. Giordano), Kradljivko knjig (M. Zusak), Naj se širni svet vrti (C. McCann) in Tapkanje na mestu - da ne bodo domači avtorji povsem prezrti.
Če ti je bila Včeraj všeč in če Šolskega zvezka (prvi del trilogije) še nisi bral, boš očaran. Obilo bralno-dopustniških užitkov!
Default avatar

Katja10

@marze: se pridružujem Enki - Šolski zvezek je vrhunski, pri vrhu mojih najljubših knjig vseh časov. Po njem sem prebrala še druga dva dela trilogije (Dokaz in Tretja laž) ki sta tudi odlični deli, mi je pa Šolski zvezek še naprej najbolj pri srcu. Zdaj moram pa prebrati še ostalo ... Carica.
Default avatar

Katja10

Pa še to: Šolski zvezek sem brala v prevodu Alenke Moder-Saje, osala dva dela trilogije pa v angleščini. Angleški prevod slovenskemu ne seže niti do gležnjev!

Naj zato na tem mestu omenim prevajalko, Alenko Moder Saje. Podoben podvig je izvedla pri odličnem Foerjevem romanu Vse je razsvetljeno, v izvirniku v angleščini. Najprej sem brala njen prevod, čez čas pa mi je v roke prišel izvirnik in sem prebrala nekaj strani ... in bila čisto paf! Ne vem, v kolikšni meri je prevod zvest ali ne, saj nisem imela obeh sočasno v roki, ampak slovenska različica ponuja nepopisno večji užitek, spreten jezik pa naredi, da je humor veliko iskrivejši, inteligentnejši ... in nasploh se knjiga kot celota zdi za vsaj eno kakovostni raven boljša ...
Default avatar

Enka

Katja10 je napisal/a:
Pa še to: Šolski zvezek sem brala v prevodu Alenke Moder-Saje, osala dva dela trilogije pa v angleščini. Angleški prevod slovenskemu ne seže niti do gležnjev!
Hm, bi bilo zanimivo primerjat Šolski zvezek z ostalima dvema deloma v originalu. Ali pa vsaj vse tri v istem jeziku/od istega prevajalca (žal v Trilogiji 2. in 3. dela ni prevedla Alenka Moder-Saje). Jaz sem brala Dokaz in Tretja laž v srbskem prevodu, pa jezik tudi ni imel nobene zveze s tistim v Šolskem zvezku. Ki je briljanten.
Default avatar

Enka

Lado Kralj: Kosec koso brusi

Po nekoliko medlejšemu začetku od pričakovanega (prva zgodba mi res ni potegnila, še zdaj ne vem, kaj je hotel pisatelj z njo povedati - razen ošvrkati smešni turbo socialistično/komunistični čas sedemdesetih) so me zgodbe zgrabile in ne izpustile, dokler niso bile prebrane. V šusu. Perfektno! Irealnega je ravno prav v vsaki zgodbi, meni so se zaradi tega zdele malo kafkovske, odlično sestavljene in odlično zapisane. Pravi biser kratkih zgodb.
Default avatar

marze

Enka in Katja10, hvala za bralno-dopustniško spodbudo. Šolski zvezek sem že prebral, pravzaprav dvakrat, saj sem vsako stran zaradi užitka prebral najmanj še enkrat. Dober okus ni izginil, pravzaprav je čudenje čedalje večje. Res si mojster, da ti skoraj z otroškim jezikom uspe povedati tako velike stvari. Blagor vsem, ki lahko berete v več jezikih in primerjate, kajti potem še bolj veš, kaj je jezik in kaj vse zmore.
Default avatar

bralka

bralka je napisal/a:
Hudolinovega Vrvohodca odložila. Kaj pa vem, ni mi "potegnil". Ma, čez glavo dovolj mi je branja o pijanskem življenju itd. Pa še jezik je kratkomalo čuden ...

No, in tako zdaj berem Zamenjam razsvetljenje za hiter vibrator Savine Ritter. Kaj naj rečem. Najprej mi je šlo na živce njeno (oziroma glavne junakinje) samopoveličevanje, vsevednost itd. Zdaj pa se mi zdi, da je to tako zanalašč pisano, pač cinično... Bomo videli, kako bo šlo naprej.
NI šlo naprej. Nikakor. Nisem jaz za tole new age sceno ... Če to sploh je new age. Mah, po najstniško: kr neki!

Do dopusta (ki ga začnemo čez slabih 48 ur, jupiiiii) ne vzamem nič več v roke...
Default avatar

Nanook

Pushing Ice (Alastair Reynolds)

Znanstvena fantastika. Dolga. Na trenutne se malo vleče, sicer pa v redu napisana.

Samotnost praštevil (Paolo Giordano)

Živ dolgčas. Kar nekam zvodeni vse skupaj.

Trojanska odiseja (Clive Cussler)

Cussler kot Cussler. Glavni junaki so najboljši, najpametnejši, taki über menschi so. Skoraj večji dolgčas kot prejšnja, s tem da se tu dogaja veliko več. Edina zanimiva stvar je teorija o Troji in Odisejevem potovanju (kje, kako in zakaj). Če res ni nič drugega za brat, je tudi tole dobro.

Julija pa pride (upam) A Dance With Dragons od Martina.
Default avatar

hermiona

Nisem preveč aktualna in verjetno tudi ne bom napisala kaj bistveno novega, pa vendar:

Per Petterson: Konje krast
Ja, večinoma zelo lepo, človeško toplo, mehko in brez ostrih robov. Čudoviti opisi narave in povezanosti ljudi med seboj in z naravo. Poletje 1948 in november 1999 se odlično prepletata. Od večkrat izpostavljene misli - da neha boleti, če se za to odločimo - mi je bila bolj všeč tista druga: stvari, ki se ti dogajajo v življenju, je treba sprejeti, o njih razmišljati in jih ne pozabiti.
Edini minus bi dala očetu. Tako (do družine) neodgovorne poteze od njega pač ne bi pričakovala - nekako ni v skladu z njegovo osebnostjo orisano v predhodnih poglavjih.
Default avatar

Enka

hermiona je napisal/a:
Edini minus bi dala očetu. Tako (do družine) neodgovorne poteze od njega pač ne bi pričakovala - nekako ni v skladu z njegovo osebnostjo orisano v predhodnih poglavjih.
A res? Vidiš, zanimivo, kako različno beremo iste stvari - jaz sem pa to od očeta pričakovala, le nisem vedela, točno kako bo to izvedel :-).
Default avatar

hermiona

@Enka:
Saj ne rečem, da nisem pričakovala, da bo nekako spremenil poteka svojega življenja, npr. zapustil svojo dolgočasno ženo. AMPAK, da sinu, s katerim imata tako prisrčen in zdrav odnos, niti z besedico ne omeni ali poskuša razložiti, kaj namerava storiti in ga potem celo popolnoma izključi iz svojega novega življenja, se mi pa zdi too much. Ne vem, ne sklada se z njegovo osebnostjo, kot sem jo jaz dojela.
Default avatar

Mary.thc

Enka je napisal/a:
Samo Rubin: Urban, sodoben ati ali oči

Mirno odloženo nekje na 50. strani. Gre za popis nastanka družine od rojstva prvega otročka naprej. Popis je dobesedno popis, zgodbe ni, le nizanje nekih bolj kot ne običajnih, da ne rečem oguljenih faz v razvoju družine z malimi otroki. Že videno v lastnem življenju ;-).

In da ne bo kritika vehementna: avtorju priporočam v branje deli Trije razlogi (Aleksandra Kocmut) in Očkov kotiček (Damijan Šinigoj), ki predstavljata odlična primerka tega, kar je Samo Rubin verjetno želel ustvariti.
Meni je pa knjiga všeč, zabavno in lahkotno...