Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Za vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta.

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture

Nataša P

mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine

Gordana Rodinger

Bi se morali dogovoriti ali...

Default avatar

kdo je kriv?

Knjige si pretežno izposojam v knjižnicah.
Pri izbiri si pomagam tudi s tem, kar piše na zadnji strani oziroma na platnicah.
Pa opažam, da v večini primerov ne uspem prebrati podatkov o avtorju, vsebini knjige, ker je čez knjižnična nalepka.
Pričakujem preveč, če se mi zdi, da bi knjižničarji lahko nalepke lepili malo bolj levo ali da bi oblikovalci knjig morda pomislili na standardno mesto knjižničnih nalepk in pričeli z opisi knjige kakšen centimeter nižje? Pri vsem skupaj ne bi bilo nobene škode, edino bralcem bi bilo vse skupaj bolj prijazno.
Default avatar

šecjen

ej, to tudi mene jezi! ne vem pa, zakaj bi se morali oblikovalci prilagajati knjižničarjem?! knjižničarji bi bili lahko malo bolj fleksibilni in se ne držat tradicije ("nalepka mora bit tukaj, pa če se vsi na glavo postavite, ker jo že od nekdaj tukaj lepimo").
Default avatar

SovicaOka

Tudi jaz se podpišem pod tole opazko, zelo na mestu!

Morda bi morali to konstruktivno kritiko vpisati v knjigo pohval & pritožb - gotovo jo imajo tudi knjižnice?
Škoda je sicer nepopravljiva, saj starih napak najbrž ne bodo odpravljali, a kljub vsemu, nikoli ni prepozno...

´¨)
¸.•´¸.•´¨) ¸.•*¨).
(¸.•´ (¸.•´ .•´
.•´ ¸.•*`• .
(¸.•´´¨)
¸.•´¸.•´
(¸.•´
http://sovicaokasi.blogspot.com/
Default avatar

MyD

To jezi ali moti tudi druge http://www.krtina.com/Blog/CommentView, ... b37b8.aspx ! :)

Ne vem kakšne predpise knjižnice imajo glede lepljenja in velikosti nalepk. Verjetno se bo kdo od knjižničarjev oglasil in dodatno pojasnil. Če je tak predpis ali standard, je pot iz zagate jasna – spremeba standarda. Morda vprašanje naslovimo na Nacionalni svet za knjižnično dejavnost .

Nekaj navodil oz. priporočil je glede oznak ISBN na publikacijah http://www.nuk.uni-lj.si/nuk1.asp?id=395429628 (tam je tudi povezava za Priročnik ISBN 2006 v pdf obliki), ki jih tudi založniki oz. oblikovalci morajo upoštevati.

Ob tem bi raje bi navrgel nakaj mojih razmišljanj. Že večkrat sem omenil, da če kdo nekaj dela, naj se zaveda, da ne dela tega le zase temveč za druge. Za oblikovalce velja ali naj bi veljalo, da je njihova naloga omogočiti čimboljšo komunikacijo oz. poskrbeti, da ta informacija udobno pride do bralca (sprejemnika). Kako bodo to svoje »poslanstvo« učinkovito opravili, je odvisno od njih.

Ta oblikovalska »zavest« obstaja vsaj v nekaterih primerih za pozicioniranje. Če pogledamo le revije, ki jih prodajalci zaradi številnih revij in prihranka prostora na pultu, zložijo tako, da se prekrivajo približno do polovice. Ali bi rekli, saj je vseeno kje je (oblikovno) postavljen naslov revije. Če je naslov postavljen na sredino ali (bognedaj) na levo stran, tega ne bo nihče videl in opazil. Zato večinoma postavijo naslov desno (zgoraj), da ga že od daleč vidimo. Za hrbtne strani, tako kot pri knjigah, ni pretirane skrbi.

Najbolj enostavno je, da se oblikovalci zavedajo, kateri prostor bo dobro viden v različnih okolščinah in temu primerno prilagodijo oblikovanje. Tudi tu lahko govorimo o tipoergonomiji.
Default avatar

nekdo1991

Pri nam pa je tako, da četudi nalepijo čez besedilo, prej prekopirajo zadnjo platnico in jo zalepijo noter, v knjigo.
Default avatar

Brižinski

Kruto in prokovativno povedano: čas bo, da začnete knjige kupovati, ne pa si jih izposojati.
Default avatar

nekdo1991

Brižinski, odgovori na moje vprašanje: kaj se ti bolj splača? Iti v knjižnico, letno dati 5€-7€ članarine ali pa dati za posamezno knjigo 30€ ter se obremnjevati glede prostora?

Sorry, boljše je iti v knjižnico in malce potrpeti.
Default avatar

SovicaOka

Jaz sem bila že od doma naučena, da se za domačo knjižnico kupuje "priročnike" (kuharske knjige, slovarje, enciklopedije, DIY-knjige,...), od leposlovja pa le tiste, ki so ti res ljude ali preprosto sodijo na polico, npr. Poezije.

Knjižnica je zakon! Četudi so zadnje platnice prelepljene :-)
´¨)
¸.•´¸.•´¨) ¸.•*¨).
(¸.•´ (¸.•´ .•´
.•´ ¸.•*`• .
(¸.•´´¨)
¸.•´¸.•´
(¸.•´ http://sovicaokasi.blogspot.com/
Default avatar

Brižinski

@ Nekdo1991: gre za presojo, kaj se nam tudi drugače "splača", na eno stran tehtnice položimo materialno, na drugo duhovno-kulturno ugodje. Seveda se nam finančno ne splača zapravljati denarja za cel kup stvari, npr. za tv naročnino, cigarete, sedmi par škornjev, video igrice, drage avte. In tukaj se moja vaga nagne v drugo smer. Vsak po svoje.
Hočem reči, da moraš, če si sposojaš knjige, vzeti v zakup tudi zapackan papir, pomaščeno naslovnico in nalepko čez besedilo na zadnji platnici. Meni pa je knjiga tudi estetski luksuz, zato si sposojam, kadar res ne gre drugače. Sicer pa me kar mrzlo spreleti, kadar pridem v stanovanje brez knjig. Sem žrtev predsodkov in zunanjega videza: po hiši brez knjig sklepam, da je tak tudi njen lastnik.
Default avatar

knjiznapolica

Meni se zdi, da je v Sloveniji že pravi šport, da se knjig ne kupuje, češ da jih samo enkrat preberemo ... Tukaj me čudi predvsem kupovanje revij in časopisov - novice so na spletu, televiziji, trače lahko preberemo prav tako v knjižnici, pri frizerki :-) Pa revije vseeno kupujemo ali smo naročeni nanje. Ampak ne pri knjigah, povsod se nam zdi, da če hočemo imeti, si moramo kupiti, le knjige so zastonjska dobrina. Potem pa primerjam naklade revij in naklade knjig. Ne razumem, če se založnikom sploh splača, če je vse zastonj. Potem pa bentimo čeznje, češ kako ni lektorirano, opremljeno ... Bom zelo vesela, če mi bo kak založnik pojasnil tole računico. Če bi sama v svojem poslu delala stvari, ki bi bile ljudem tako samo po sebi umevno zastonj, ne vem, od česa bi živela. Čeprav mislim, da smo tukaj državljani še najmanj krivi. V vsakem posamezniku je, da sistem izkoristi v svoj prid in plus na računu.
Default avatar

nekdo1991

Knjižnice ponavadi skrbijo za svoje knjige. Še posebej v moji :D.

Knjiznapolica: Verjemi mi, ni vse tako preprosto, ko pisatelj odda knjigo založniku. Tudi jaz sem mislila, da je preprosto, ampak sedaj sem ugotovila, da ni. Če sem iskrena, težko zaupam lektorju, ker sem dobila nazaj primerek, ko so ga plačali in nič ni popravil. Torej bom našla lektorja, ki bo res kakovosten in se ne bo širokoustil. Sicer pa, če vzamemo vse stroške, ki jih imaš: čas, prodaja, lektor, tisk ... Ni poceni, kar pa se tudi potem pozna pri knjigi. Založnik mora pridobiti ven toliko, da mu povrne vse stroške, da plača avtorju, sebi in nato še državi.

Jaz sem naredila izračunico, koliko naj dam ceno prve knjige moje založbe. 20€. V bistvu bom s tem pokrila vse stroške, plačala sama sebi, založbi... Dobiček bom pa nekje oktobra prikazala kot strošek, ker bom kupila kaj takšnega, ki bom potrebovala za pisarno.
Default avatar

Enka

nekdo1991 je napisal/a:
Jaz sem naredila izračunico, koliko naj dam ceno prve knjige moje založbe. 20€. V bistvu bom s tem pokrila vse stroške, plačala sama sebi, založbi... Dobiček bom pa nekje oktobra prikazala kot strošek, ker bom kupila kaj takšnega, ki bom potrebovala za pisarno.
Pa si zračunala tudi, koliko izvodov knjige moraš prodati, da tale računica stoji? Kar me zanima še posebej zato, ker par postov višje ti sama - pa čeprav bodoča založnica - propagiraš izposojo v knjižnici napram nakupu knjig.
Default avatar

nekdo1991

ja, sem že izračunala. Nisem zastonj hodila k predmetu tržno komuniciranje in podjetje na trgu.
Default avatar

bralka-neprijavljena

Če bi hotela kupiti prav vsako knjigo, ki jo preberem, bi se morala odpovedati hrani, pijači, oblekam .. pravzaprav vsemu.
Knjižnice po mojem mnenju obstajajo prav zaradi tega, da si knjige sposojamo.
"Kdo je kriv", stavim, da si član naše knjižnice, pri nas jih res striktno lepijo zmeraj na isto mesto! Poleg nalepk s črtno kodo pa so sedaj uvedli še neko elektronsko zaščito v obliki belih nalepk in tudi te zalepijo ravno čez tekst na notranji strani zadnje platnice!
Pred časom sem si sposodila knjigo Tadeja Zupančiča Nekje drugje in na zavihku je pisalo nekako tako: "zgornja fotografija je bila posneta leta tega in tega v tem kraju...", čez fotografijo pa nalepka!
Ampak čez fotografijo nalepke že prebavim, čez tekst pa...
Default avatar

MyD

Ta zadeva z nalepkami jezi ali moti tudi druge http://www.krtina.com/Blog/CommentView, ... b37b8.aspx ! :)

Ne vem kakšne predpise knjižnice imajo glede lepljenja in velikosti nalepk. Verjetno se bo kdo od knjižničarjev oglasil in dodatno pojasnil. Če je tak predpis/standard, je pot iz zagate jasna – spremeba predpisa/standarda. Morda je treba vprašanje nasloviti na Ministrstvo za kulturo oz. na Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.

Nekaj navodil oz. priporočil glede oznak ISBN na publikacijah, ki jih tudi založniki oz. oblikovalci morajo upoštevati, je možno najti tudi na spletni strani NUK, kjer je tudi povezava za Priročnik ISBN 2006 v pdf obliki. Prav tako velja za oznako CIP.

Ob tem bi še navrgel nakaj misli. Že večkrat sem omenil, da če kdo nekaj dela, naj se zaveda, da ne dela tega vselej le zase, temveč za druge. Za oblikovalce velja ali naj bi veljalo, da je njihova naloga omogočiti čim boljšo komunikacijo oz. poskrbeti, da informacija udobno pride do bralca. Kako bodo to svoje »poslanstvo« učinkovito opravili, je odvisno od njih.

Ta oblikovalska »zavest« obstaja vsaj v nekaterih primerih za pozicioniranje določenih elementov. Če pogledamo le revije, ki jih prodajalci zaradi številnih revij in prihranka prostora na pultu, zložijo tako, da se prekrivajo približno do polovice. Ali bi rekli, saj je (oblikovno) vseeno kje je postavljen naslov revije. Če je naslov postavljen na sredino ali (bog ne daj) na levo stran, tega ne bo nihče videl in opazil. Zato večinoma postavijo naslov desno (zgoraj), da ga že od daleč vidimo. Za hrbtne strani revij, tako kot pri knjigah, ni pretirane skrbi.

Najbolj enostavno je, da se oblikovalci zavedajo, kateri prostor bo dobro viden v različnih okoliščinah in temu primerno prilagodijo oblikovanje. Tudi tu lahko govorimo o tipoergonomiji.

[hr]

Bolj zabavni znajo biti naslovi na hrbtu, ker knjige gledamo večinoma zložene na na policah. Torej, naslovi so postavljeni na več načinov:

1. naslov beremo od spodaj navzgor,
2. naslov beremo od zgoraj navzdol,
3. naslov beremo normalno pri širokih/debelih knjigah, kjer je možno naslov postaviti vodoravno.

Kateri način nam je bližji ali bolj sprejemljiv? Meni osebno je bolj enostavno in nekako lažje nagniti glavo nekoliko na levo stran in prebrati naslov knjige od spodaj navzgor, kot nagniti glavo v desno in (po potrebi) še malo stopiti na prste, da preberem naslov od zgoraj navzdol.

Zakaj pa so naslovi tako postavljeni? Pri nas (in v Evropi) je (bil) običajen prvi način, z mislijo da bomo gledali hrbte knjig na policah. Če pa to knjigo položimo na mizo, tako da je navzgor obrnjena naslovnica, je hrbtni naslov obrnjen na glavo. V anglosaškem svetu so razmišljali drugače. Torej, pri knjigi ležeči na mizi in z naslovnico zgoraj, je možno normalno prebrati tudi hrbtni naslov.

Takih detajlov (npr. kazalo, kolofon, indeks) ter bolj ali manj posrečenih rešitev, je lahko še nekaj. Vsekakor, tako kot v mnogih drugih primerih, ni enoznačnih odgovorov – so le boljše ali slabše rešitve.

[hr]

Kupiti ali ne kupiti (izposoditi) knjigo? Zame je odvisno od knjige in želje (imeti knjigo), kakor tudi od denarnih (ne)zmožnosti. Tu pa tam si nekatere knjige tudi (pomotoma?) izposodim in jih (na srečo) neprebrane vrnem v knjižnico. Nakupa niti ene knjige pa nisem še nikoli obžaloval. To pa je že lahko snov za drugo in drugačno razpravo.
Default avatar

malinovec

Oglašam se še z drugega brega, torej knjižničarskega.
Lepljenje nalepk na točno določeno mesto ni neka kaprica knjižničarjev, ki se je držimo zgolj zaradi tradicije in naše nefleksibilnosti. Razlogi so predvsem praktični.
Nalepka najmanj moti na zadnji platnici, desno zgoraj. Seveda pa so knjige različne, zato se zgodi, da prelepimo besedilo. Če bi se želeli izogibati besedilu ali slikam, bi to pomenilo, da bi praktično vsaka knjiga imela nalepko na drugem mestu. Pri nekaterih knjigah celo ne bi našli prostora na zadnji platnici, zato bi pač lepili vsevprek. Taka neenotnost pa bi otežila izposojo, saj bi knjižničar porabil več časa, da bi zadel nalepko. Otežena bi bila tudi samopostrežna izposoja na knjigomatih.
Treba pa se je zavedati tudi, da bi bilo zelo oteženo pospravljanje in iskanje knjig na policah. Knjižničarji namreč knjige iščemo po nalepkah in ne gledamo naslovnic ali hrbtov. Ko iščemo knjigo na polici, gledamo samo nalepko zadaj, kar gre dokaj hitro, če so vse nalepke desno zgoraj. Če bi bile nalepke vsepovsod, bi nam to zelo podaljšalo čas iskanja.
Vseeno se knjižničarji zelo trudimo ustreči uporabnikom, le da žal to vedno ni mogoče. Pa ne, ker nalašč ne bi hoteli. V tem primeru resnično ne gre drugače.
Default avatar

mimoidoča

nekdo1991 je napisal/a:
ja, sem že izračunala. Nisem zastonj hodila k predmetu tržno komuniciranje in podjetje na trgu.
Žal pa nimaš pojma o kalkulacijah in poslovanju - Dobiček bom pa nekje oktobra prikazala kot strošek, o ti sveta pomagalka, tu te res rabijo :(
Default avatar

nekdo1991

Ja, draga moja. S tem, da bom kupila nov računalnik, ker za firmo nimam nobenega, ampak samo osebnega. Je zdaj jasno? Dobička pa verjetno ne bo dosti, ker se bodo nova sredstva porabila za tisk.

Drugače pa ne obsojaj, kdo ima kaj pojma ali ne. To je bilo mišljeno predvsem za strošek, ki ga imam z računalnikom. Sem bila jaz premalo natančna pri pisanju.

In kalkulacije bolje obvladam, kot ti, verjemi. Pri predmetu podjetje na trgu nas je profesorica toliko časa mučila, dokler jih nismo znali zračunat v nulo.
Default avatar

MyD

@malinovec

Hvala lepa. Menim, da je pojasnilo dobro, več kot dobrodošlo in razlaga še bolj korektna.

Še enkrat, rešitev iz te »zagate« je, bolj kot ne, v domeni založnikov in oblikovalcev. Če želijo,
da tovrstne informacije (o knjigi, avtorju, pohvalne ocene, samohvala, reklama …) na hrbtni strani pridejo neokrnjene do bralcev, naj preprosto upoštevajo tudi tovrstne »ovire«, ki to pravzaprav niso. Malo dobre volje in ne nazadnje njihov interes sta dobri izhodišči.

Ker se (najbrž) več knjig izposodi kot kupi, je tudi ta pot lahko prijazna do – zainteresiranih bralcev.

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger