Forum.Over.Net

Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

Za vse ljubitelje dobre knjige. Posebna stran, ki vam ponuja veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta.

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture

Nataša P

mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine

Gordana Rodinger

Kresnik 2011

Default avatar

Toro

No, pa dajmo. Tukaj je prva.

Miha Mazzini: Nemška loterija. Huda zgodba o mladem poštarju, ki pade v spretno spleteno mrežo navidezne dobrodelnosti, pogoltnosti, ljubezni in prevar, uspešno postavljena v čas po drugi svetovni vojni. Mazziniju tu ni para. Prvoosebni pripovedovalec se mi je malo zatikal pod zobmi, posebej v uvodnih stavkih poglavij, ki so bili pogosto na vižo podpisovanja papirjev in vsakodnevne birokracije. Poštarjev lik, ki se izriše skozi pripoved, je dokaj lesen in stereotipen, kar je škoda. Po drugi strani se skozi strani mojstrsko razjasni, za koga gre pri pripovedovalcu, kar me spomni na Junota Díaza, kar je seveda pohvala. Obvezno branje.

Mazzini se bo zagotovo prebil med nominirance, kakšne pa ima možnosti za zmago po dveh "profanih" letih Vojnovića in Goloba, pa lahko zgolj špekuliram. Če bi moral staviti, bi stavil na "velik", "poetičen" roman.

No, katero bomo brali naslednjo?
Default avatar

Brižinski

Hm, hm, konkurenca najnovejšega Jančarja zna biti precej huda. Je kdo že bral?
Default avatar

Toro

Brskam po Cobissu: lc=a* and py=2010 and la=slv and uc=821.163.6*

Jančar zgleda huda konkurenca, pa kakšen Šteger. In Čater. Je pa v igri tudi Marjanca Scheicher ;-)
Default avatar

Oja

Hm, Šteger ni napisal romana, ampak zbirko esejev, ne? In Čatrovo delo je zbirka zgodb, vsaj tako so jo predstavili na tiskovni. A ju Cobiss opredeljuje kot roman? Sicer pa, če si je lahko takšno oznako prislužila Milharčičeva Pot na Orient (ki je žirija sicer ni upoštevala), je res možno vse.

Brala nisem še ničesar z aktualno letnico, za Jančarja si pa že kar upam napovedati nominacijo. Mazzinija bom brala, takoj ko ga snamem v knjižnici - kajpak iz užitka in ne za domače branje. ;)
Default avatar

Toro

Jah, to je to, ko modrujem o sceni, ki je ne poznam. Skratka, bolj malo je romanov letos, ali pa se to samo meni dozdeva?
Default avatar

Kerstin

Jančar s To noč sem jo videl bo tudi po mojem resen kandidat. Roman je po mojem mnenju prava knjižna poslastica - kljub boleči zgodbi uživaš v prebiranju mojstra peresa, ki mu enostavno ne zdrsne, kar je za (kritičnega) bralca redko in dragoceno doživetje.

K.
Default avatar

marze

Roman Rozina: Galerija na izviru Sončne ulice

Prebral le odlomek na Modrijanovih straneh. Teh nekaj vrstic najavlja berljivo in spretno
napisano zgodbo o postaranem galeristu in skrivnostni obiskovalki razstave. Mislim, da
ima Toro prav, da bo zmagal poetičen roman..
Default avatar

Katja10

Izšel je tudi novi Zoran Hočevar: Ernijeva kuhna
Default avatar

šecjen

marze je napisal/a:
Roman Rozina: Galerija na izviru Sončne ulice

Prebral le odlomek na Modrijanovih straneh. Teh nekaj vrstic najavlja berljivo in spretno
napisano zgodbo o postaranem galeristu in skrivnostni obiskovalki razstave. Mislim, da
ima Toro prav, da bo zmagal poetičen roman..
brala in bila razočarana.
Default avatar

Berem

šecjen je napisal/a:
marze je napisal/a:
Roman Rozina: Galerija na izviru Sončne ulice

Prebral le odlomek na Modrijanovih straneh. Teh nekaj vrstic najavlja berljivo in spretno
napisano zgodbo o postaranem galeristu in skrivnostni obiskovalki razstave. Mislim, da
ima Toro prav, da bo zmagal poetičen roman..
brala in bila razočarana.
Kaj pa njegova knjižica Relativnosten triptih z vrtnico?
Default avatar

Katja10

Izšel še eden - Andrej Predin: Učiteljice
Default avatar

Toro

Vladimir P. Štefanec: Odličen dan za atentat. Prijetno zastavljena zgodba, kjer Štefanec najprej vzpostavi pet likov, potem pa jim premeša usode. Atentator začetnik, vodja varnosti, fotografinja, en izgubljen model in njegov sinček, vsi v majhnem mestu, v katerega prihaja predsednik ameriškega kova (okoli naše ekscelence zagotovo ne bi dvigali toliko prahu). Berljiva zadevščina, ki se mi je počasi sprevrgla v vprašanje, kaj je Tisto, kar me pri sorodni slovenski literaturi najbolj moti. Ne vem, kaj več kot rahlo zoprni junaki, ki so ultra pametni in povsem apatični, mi res ne pade na pamet, teh pa je tu v izobilju. Po Emmi Donoghue in njenem vrhunskem literarnem glasu petletnika je bil Štefančev Alešek zgolj tretja občinska liga. Zadnjih nekaj deset strani sem zgolj površno preletel, ker mi je bilo vsega dovolj.

Štefanec po mojem letos nima šans.
Default avatar

hermiona

Na knjigo sem postala pozorna, ko je bila omenjena na moljih. Zanimanje se je povečalo, ko sem prebrala odlomek, objavljen na Modrijanovi spletni strani. Ko sem videla naslovnico, sem vedela, da mi bo knjiga ljuba. Očarana pa sem bila, ko sem prebrala prvo poglavje, ki je razložilo naslov knjige.
Po vsem tem sem lahko pri oceni knjige pristranska. Mi je bila pač že pred začetkom branja všeč. Umetnost je zato, da sproža (lepa) čustva - prosto iz knjige.

Roman Rozina Galerija na izviru Sončne ulice

Ja, je poetičen roman. Tri (ne vem, če lahko rečem, ljubezenske) zgodbe s precejšnim pridihom fantastičnosti, ki se dogodijo v stoletni zgodovini neke galerije. Lepo. Od vsega začetka iskreno. Toplo in ganljivo. V ozadju pa (poslastica!) različna olja na platno, risbe, barve in razprave o likovni umetnosti.

Kar se mene tiče – med pet za Kresnika!
Default avatar

Katja10

Miha Mazzini: Nemška loterija

No, glede te knjige se v celoti strinjam s Torotovim zapisom zgoraj, tako da nima smisla ponavljati. Dodala bi le to, da mi je neznansko ugajal ekonomičen jezik z ničesar preveč in ničesar premalo. Je pa res, da je lik nekoliko okorno izrisan.
Strinjam se tudi z domnevo, da sva prebrala enega od kandidatov za naslednjega kresnika, širšega zagotovo, o ožjih pa je najbrž prezgodaj govoriti. In se še tretjič strinjam, da utegne naslednjega kresnika pobrati kaj bolj "poduhovljenega", "literarnega" ...
Sicer pa fajn branje, knjiga je skopnela en dva tri.
Default avatar

knjiznapolica

Toro je napisal/a:
No, pa dajmo. Tukaj je prva.

Miha Mazzini: Nemška loterija. Huda zgodba o mladem poštarju, ki pade v spretno spleteno mrežo navidezne dobrodelnosti, pogoltnosti, ljubezni in prevar, uspešno postavljena v čas po drugi svetovni vojni. Mazziniju tu ni para. Prvoosebni pripovedovalec se mi je malo zatikal pod zobmi, posebej v uvodnih stavkih poglavij, ki so bili pogosto na vižo podpisovanja papirjev in vsakodnevne birokracije. Poštarjev lik, ki se izriše skozi pripoved, je dokaj lesen in stereotipen, kar je škoda. Po drugi strani se skozi strani mojstrsko razjasni, za koga gre pri pripovedovalcu, kar me spomni na Junota Díaza, kar je seveda pohvala. Obvezno branje.
Se popolnoma podpišem pod tole. Ideja je fantastična, sam zaplet/razplet tudi. Kapo dol. Glede junaka se tudi strinjam s Torom. In tudi meni so bili konci poglavij nekako neposrečeni - poskusi direktnega komuniciranja prvoosebnega pripovedovalca z drugo osebo - nerodno so izpadli, no, niso dosegli namena zaradi okorne izpeljave. Ne vem, kako naj to bolje pojasnim.
Za peterico? Ima velike šanse, le da je veliko odvisno od konkurence ;-)
Default avatar

knjiznapolica

Poskušala prebrati Ernijevo kuhno, pa se nisem prebila daleč. Pod klepetavim stilom pripovedi, ki deluje sveže in prijetno, se avtorju zgodi, da tudi sama vsebina ostane na klepetavem nivoju. Kljub mnogim odprtim sodobnim pojavom, problemom, ki so potencial, le teh ne izkoristi v prid romana. Žal. Vse ostane nekako v čvekavem nerganju. Vsaj tak vtis je knjiga pustila meni in me odbila še na kakšni 40. strani.Pravzaprav sem se ves čas borila s knjigo. Kak detajl me je pritegnil, pa potem vse skupaj odbilo in sem že skoraj odložila, ko je bilo spet nekaj zanimivega, a me je spet odbilo. In tega pingpong občutka se nisem otresla vseh 40.strani, ko mi je prekipelo. Me zanima še vaše mnenje.

Sedaj pa preletavam Številskega hudička z mislijo, da bi utegnil pomagati mojemu sinčku, ko bo dovolj velik za ulomke in matematične zavozlanke. Na prvi pogled priporočam. Kaj več pa o tem v drugi temi.
Default avatar

Toro

Helena Cestnik, Klepet s seboj. Hm. Terapevtsko pisanje, spopad s težko boleznijo - zapletena literarna panoga. Kopica pretencioznih navedkov in vse tegobe, ki spremljajo samorefleksijske zapise, so me na začetku od branja skoraj odvrnili, a gre potem na bolje. Če malce zamižiš na eno oko, se izlušči kar nekaj iskrenih drobcev, ki so ganljivi in branje nekako ženejo naprej. Ampak ... ampak ... ta zvrst pisanja že po definiciji trpi za pomanjkanjem kritične distance do samega sebe, kar je hiba, ki jo je najbrž nemogoče premagati. Prave romaneskne zgodbe ni in to ni roman, o kresniku pa zato seveda ne more biti govora. Mazzini zaenkrat še nima pravega tekmeca, z derbijem z Jančarjem pa zaenkrat še odlašam, da me ne bi čustveno strlo.
Default avatar

Kerstin

Mene Rozina ni prepričal, nekako omledno se mi je zdelo, pa vse tisto časovno preskakovanje ... lahko bi bolje sestavil vse tri zgodbe, tako pa sem morala večkrat listati nazaj, kar se mi praviloma ne dogaja. Ob Jančarju kar zbledi. Moram pa se lotiti Mazzinija, ki ga itak rada berem.
K.
Default avatar

Toro

Blitzkrieg.

Saša Vuga: Britev (ali Kako ubiti narodnega izdajalca) in Alojz Rebula: Skrivnost kostanjevega gozda - oboje odloženo brez slabe vesti. Britev je sicer bistveno bolj konfuzna in pretenciozna kot Skrivnost (točka za Rebulo), a ne ena ne druga ne vsebujeta tistega minimalca, ki bi bralca gnal naprej. Kresnik zanju po mojem odpade.

Roman Rozina: Galerija na izviru Sončne ulice. Oho. Ohoho. Skrajno zanimivo. Sprva me je zvilo zaradi izumetničenega govora, a sem se uspel prepričati, da je pripovedovalec pač tak in da je vse v najlepšem redu. Dobra zgodba, z oprijemljivimi nastavki za nadaljevanje, nekaj šokantno dobrih pasaž v prvi polovici (recimo opis dežja, ki objame ulico), prijetna napetost med moškim in ženskim likom, lepo dozirana skrivnost. Žal je druga polovica romana obtežena s pretiranim razpravljanjem o umetnosti in poskusi izobraževanja bralca, zato vse skupaj malce zvodeni, a vseeno bi Rozino postavil med možne finaliste.
Default avatar

hermiona

Miha Mazzini: Nemška loterija

Mene pa knjiga ni preveč navdušila. Ljudje so naivni in pohlepni, a tale zgodba se mi zdi le preveč za lase potegnjena - površna. Poleg tega mi osebe delujejo bledo - sploh se me niso dotaknile, kaj premaknile v meni - skoraj povsem vseeno mi je bilo za vsakega od njih...
Se pa v knjigi najde nekaj brezčasnih idej in razmišljanj, ki so na mestu - še posebej v današnjem času, recimo, glede pohlepa, moralnega jedra, zdrave kmečke pameti, kar pisatelju štejem v dobro.