Odgovarjajo:Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine
Za vse ljubitelje dobre knjige, slovnice in pravopisa. Tukaj lahko zasledite veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta in aktualnih knjigah.
Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
V resnici pomenske razlike ni. Tudi pravopis enakovredno dovoljuje obe možnosti.
Osebno čutim rahlo razliko (prej stilno kot vsebinsko) v tem, da bi -je uporabila, ko mislim splošno skupino (Študentje so priredili množične demonstracije.), -i pa, ko imam v mislih neke (konkretne) posameznike (Študenti, ki sem jih spoznala v Mariboru, so bili zelo prijazni.).
Prav tako bi uporabila -i, če bi pred tako besedo stal števnik trije (trije študenti, trije kmeti).
Paziti je treba, da nas tale -je ne zanese tudi tam, kjer ga ni (npr. agentje).
Pri besedi študentje/študenti ni razlike. Kopiram odlomek iz Slovenske slovnice:
Nekaj samostalnikov ima v im. mn. poleg končnice -i še končnico -je: kmet –
kmeti in kmetje, dalje navadno, tj. kmet-ov -om itd. Bolj običajna kot -i je končnica -je npr. pri naslednjih samostalnikih: bratje (stil. brati), dedje (in dedi), fantje (stil. fanti), gospodje (stil. gospódi), gostje (tudi gôsti), očetje (tudi očeti).
Gre tudi še golobje (poleg golobi), sosedje (in sosedi), škratje (poleg škrati), grofje
(poleg grofi), ne pa več Gotje, grobje, snopje ali celo Ljubljančanje ali Celjanje.
Oboje je že stilno zaznamovano.
Kaj več pa si lahko preberete na tej povezavi (dokument PDF).