"klasične" napake

Tu bi rada opozorila vse, ki se tako ali drugače ukvarjate s slovenščino, na dve zelo pogosti napaki:

- raba gl. SESUVATI namesto gl. SESIPATI

V časopisih recimo lahko preberemo: Plaz se še vedno sesuva, Streha se jim sesuva nad glavo itd.

V obeh primerih bi morali uporabiti nedovršnik sesipa. Sesuvati ima namreč drugačen pomen (sesuvati oblast, sesuvali (s suvanjem pregnali) so ga na cesto).

V romanu Plesalec (sicer odlično prevedenem in solidno lektoriranem) sem našla celo tole: Lasje so se ji USUVALI po hrbtu.

- raba prid./prislova SUMLJIV namesto prid./prislova SUMNIČAV

Sumljiv je tisti, ki se nam zdi sumljiv.
Sumničav je tisti, ki se mu mi zdimo sumljivi.

Primer napačne rabe (v istem romanu): Šofer me je iz avta sumljivo gledal. (Iz sobesedila je povsem jasno, da je bila sumljiva ona, torej jo je gledal sumničavo.)


Vabim vas, da nadaljujete s primeri takšnih tipičnih oz. pogostih napak. Lahko nastane 'Blefsikon pravopisa 2'.

K.

Fino, naj ostane aktualna, saj so tudi napake ves čas aktualne.

Še ena: neustrezna tvorba trpnika (pasiva):

- Izjavo se odda v referatu.
- Išče se psa.
- Pritožbe se ne bo obravnavalo pred četrtkom.

Pravilno:
- Izjava se odda v referatu.
- Išče se pes.
- Pritožba se ne bo obravnavala pred četrtkom.

Še to: slovenščina trpniku ni tako naklonjena kot nekateri drugi jeziki, npr. angleščina. Večinoma je bolje uporabiti tvornik:
- Izjavo oddajte v referatu.
- Iščemo psa.
- Pritožbe ne bomo obravnavali pred četrtkom.

K.

Nataša, mene je tole s trpnikom, v katerem ni osebka (Išče se psa) dolgo grizlo, ker sem se dobro spominjala, da smo se učili, da tak trpnik ni dovoljen, nimam pa pri roki ustrezne literature, ki bi mi to potrdila.
Zato sem se obrnila na nekaj lektorjev in na Petra Holožana (BesAna). Odgovor na vprašanje, zakaj trpnik IŠČE SE PSA ipd. ni pravilen, je bil tak:

Ker pri "se" ne sme biti zraven še predmeta v tožilniku (razen npr.
pri "učiti se", ker ima lahko "učiti" ob sebi dva predmeta v
tožilniku). Torej je "pes" v resnici osebek (tudi ker se
pri spreminjanju v trpnik predmet prenese v osebek).

K.

Išče se Urša Plut.

Kerstin je napisal/a:

Petra Holožana

Da ne boš "prekorektna" ... Peter se piše Holozan.

Razumem, Nataša, in priznam, da je v določenih primerih pravilo 'nepraktično'. Slovenci nismo 'gladkotrpni'. )
Uh, Holozan. To je pa e-komunikacija. (Janez Cucek.
Nataša, v prid teme lahko zaradi mene zbrišeš poste od vključno tega dalje:
Re: "klasične" napake
Napisal: Kerstin
Datum: 03.05.2009 18:46

Nataša, mene je tole s trpnikom ...

(Samo predlagam.)

Lp,
K.

Slovenščina sploh ni tako skregana s trpnikom, kot nekateri še vedno trdite. Če se zdi čudno "išče se pes" (išče se psa je itak mimo) in nekateri predlagajo "iščemo psa", kako bi se torej slišalo "izgubili smo psa" (namesto "izgubil se je pes").

Celo na Valu 202 imajo včasih prav

Bob je napisal/a:

kako bi se torej slišalo "izgubili smo psa" (namesto "izgubil se je pes").

Ali je "izgubil se je pes" sploh trpnik? Če se izgubim jaz in rečem "izgubil sem se", je to trpnik? Saj sem res sam nekaj naredil. Tako kot pes to naredi sam, ker je živ. Šivanka pa ne more biti tako dejavna, da bi se sama izgubila v kopici sena.

Mislim torej, da "izgubila se je šivanka" ni isto kot "izgubil se je pes".

Seveda, vendar nisem trdil, da je "izgubil se je pes" trpnik.

- PRSA: opažam, da ljudje uporabljajo za moške prsi izraz PRSA (kar velja tudi za živalske prsi - poglejte v trgovinah), za ženske pa PRSI. PRSA imajo v SP kvalifikator neknjižno pogovorno in niso 'rezervirana' za moške.

- Nepravilno sklanjanje zaimkov srednjega spola v tožilniku (po moški sklanjatvi): Iz mojega srca v tvojega. (Pravilno: Iz mojega srca v tvoje.)

greve, imave, vidive, bove ... glagolska spregatev dvojine sedanjika ženskega spola. ena moja znanka, ki bi bila rada kao lektorica, vztrajno tako piše in je bila zadnjič čisto šokirana, ko sem ji povedala, da to ni prav.

- Tožilnik namesto rodilnika. Res klasična napaka, izjemno pogosta:
a) v zanikanih povedih ("Verjetno ni noben drug instrument tolikokrat postavil na glavo NAŠE RAZUMEVANJE zgradbe vesolja." >> NAŠEGA RAZUMEVANJA)
b) kadar prideta na kup JE (zaimek - nje) in JE (gl. biti): Mislila sem, da imam dovolj moke, pa JO je komaj za vzorec. (>> JE JE)

- vprašaj na koncu trdilne povedi, kadar kot veznik nastopa vprašalni zaimek:
Zanimalo nas je, kaj najbolj pritegne kupce?
Razmišljal sem, zakaj je tako dolgo ni?
Nismo vedeli, koga naj še povprašamo?

V vseh naštetih primerih gre za podredja, v katerih je glavni stavek v trdilni obliki, kar vpliva na končno ločilo, ki je zato seveda pika.


- UPATI namesto UPATI SI: Nisem je upal vprašati. >> Nisem SI je upal vprašati.