
Tu bi rada opozorila vse, ki se tako ali drugače ukvarjate s slovenščino, na dve zelo pogosti napaki:
- raba gl. SESUVATI namesto gl. SESIPATI
V časopisih recimo lahko preberemo: Plaz se še vedno sesuva, Streha se jim sesuva nad glavo itd.
V obeh primerih bi morali uporabiti nedovršnik sesipa. Sesuvati ima namreč drugačen pomen (sesuvati oblast, sesuvali (s suvanjem pregnali) so ga na cesto).
V romanu Plesalec (sicer odlično prevedenem in solidno lektoriranem) sem našla celo tole: Lasje so se ji USUVALI po hrbtu.
- raba prid./prislova SUMLJIV namesto prid./prislova SUMNIČAV
Sumljiv je tisti, ki se nam zdi sumljiv.
Sumničav je tisti, ki se mu mi zdimo sumljivi.
Primer napačne rabe (v istem romanu): Šofer me je iz avta sumljivo gledal. (Iz sobesedila je povsem jasno, da je bila sumljiva ona, torej jo je gledal sumničavo.)
Vabim vas, da nadaljujete s primeri takšnih tipičnih oz. pogostih napak. Lahko nastane 'Blefsikon pravopisa 2'.
K.
- raba gl. SESUVATI namesto gl. SESIPATI
V časopisih recimo lahko preberemo: Plaz se še vedno sesuva, Streha se jim sesuva nad glavo itd.
V obeh primerih bi morali uporabiti nedovršnik sesipa. Sesuvati ima namreč drugačen pomen (sesuvati oblast, sesuvali (s suvanjem pregnali) so ga na cesto).
V romanu Plesalec (sicer odlično prevedenem in solidno lektoriranem) sem našla celo tole: Lasje so se ji USUVALI po hrbtu.
- raba prid./prislova SUMLJIV namesto prid./prislova SUMNIČAV
Sumljiv je tisti, ki se nam zdi sumljiv.
Sumničav je tisti, ki se mu mi zdimo sumljivi.
Primer napačne rabe (v istem romanu): Šofer me je iz avta sumljivo gledal. (Iz sobesedila je povsem jasno, da je bila sumljiva ona, torej jo je gledal sumničavo.)
Vabim vas, da nadaljujete s primeri takšnih tipičnih oz. pogostih napak. Lahko nastane 'Blefsikon pravopisa 2'.

K.