Knjižni molji in pravopis

Odgovarjajo: Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine

DA/JA

Default avatar

bejbiborn

Mogoče pa je vprašanje, katero besedo uporabiti pri poroki? Tam pa res hecno izpade JA, čeprav DA izpade povsem prisiljeno. Bila pa sem na poroki, kjer je ženin na vprašanje, ali vzame ... , odgovoril "Absolutno!". :)
Sorodne vsebine:
Default avatar

silvy

Jaz pa na eni, ko je ženin odgovoril: ''Z veseljem!''
Default avatar

spela

Kaj pa, če reče NE?
Default avatar

Filip

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da bi bilo res bolje reči NE. Spomnim pa se tudi, da ni bilo treba reči DA, temveč HOČEM.
Default avatar

ah

... da bo rekla trkirat JA ...


No, kaj pa zdaj?
Default avatar

Neki neznanec

"Ja" je pogovorno in tudi na uho zelo jodlarsko.

V zborni slovenščini, v literaturi in na poroki striktno samo DA.
Default avatar

Sbdy

"Da" se uporablja v enem najlepših slovenskih narečij - belokranjskem. "Ja" je ostanek avstrijske nadvlade nad Slovenci. Sama nemščina pa je grozen in težak jezik za v uho, zato se tega nesrečnega "ja" moramo čim prej znebiti.
Default avatar

Za info

Ljudje,

kadar imate kakšno jezikovno dilemo takega ali podobnega tipa, se najprej obrnite na SSKJ in Slovenski pravopis.

"Ja" ima v SSKJ klasifikator pog., kar pomeni pogovorno. To pomeni, da nikakor ne sodi v pisano besedilo, je pa v redu, če ga uporabljamo v pogovoru med kolegi.
Default avatar

samobik

Slovenščina se je, tako kot drugi jeziki, razvijala postopno, v interakciji s kulturo in jeziki svoje soseščine. Tudi pritrdilnica JA se je uveljavila na podoben način (kot to velja npr. za besede "hiša", "cerkev", "duri", "fižol", "čebula", "ura" ipd.) ter je tako nedvomno slovenska. Pritrdilnica DA je bila umetno cepljena v drugi pol. 19. stoletja, pač v duhu panslavistične mode, ki si je prizadevala za prevzemanje besed iz srbohrvaščine. Trditi, da je "JA" "jodlarska", je podoben nesmisel kot reči, da je DA "opankarska" pritrdilnica. "JA" je navsezadnje tudi besedica, ki je skupna vsem slovenskim narečjem. No, Slovenci se pač od nekdaj sramujemo svojih posebnosti, zato je toliko bolj razveseljujoče, da se inkriminirana pritrdilnica postopno vrača v okolje javnega komuniciranja...
Default avatar

Sbdy

Ali ni bolje uporabljati DA, če to uporabljajo vsi SLOVANI kar navsezadnje tu Slovenci smo?!? In to, da se JA uporablja v vseh slovenskih narečjih sploh ne drži. Res je, da se uporablja v večini narečij, ampak ne v vseh. In narečja so biser slovenskega jezika, ker ga bogatijo. Kadar pa pride v poštev knjižni zborni jezik, se uporablja DA! Žal mi je, da mnogi Slovenci pomislijo na naše južne sosede, takoj ko nekoga slišijo reči da. Na faksu se mi je zgodilo, da me je profesorica preprosto ignorirala, ko sem potrjeval svojo prisotnost z besedo DA (kot je tudi običajno v mojem narečju). Ali pa njen komentar na mojo predstavitev diplomske naloge, ki naj bi bila tako težko razumljiva zaradi nekaterih narečnih posebnosti (npr. trdi l). To vse je pa povedala kako drugače, kot pa v ljubljanskem narečju.
Default avatar

drugmirko

ne razumem čemu razburjanje in "navijaštvo" za to ali ono "pritrdilnico"... v našem jeziku ima vsaka svoje mesto in svoj pomen... da ne dolgovezim preveč vam bom raje podal dva preprosta primera odgovorov na -lahko tudi isto- vprašanje, enega z JA in drugega z DA:

- "JA, seveda..."
- "vsekakor, DA!"

...v odvisnosti od "tona" izgovorjave imata ta dva odgovora lahko tud diametralno nasproten pomen! enako se lahko zgodi tudi, če "pritrdilnici" v odgovorih preprosto zamenjamo!
zakaj bi "zganjali čistunstvo" tam, kjer nam ga res ni treba? eskimi naj bi imeli kup besed za sneg, mi se pa "zmrdujemo" nad tem, da imamo dve "pritrdilnici"?!? ...eh, Slovenci...
Default avatar

realistka

Nekdo je že napisal, da SSKJ pravi, da se "ja" uporablja samo pogovorno. V pisanem besedilu se uporablja DA. In kje je dilema?

Rajši uporabite zdravo kmečko pamet in ne pišite o eskimih, francoščini in ostalih bedarijah. Nekomu, ki je res v dilemi ste totalno zakomplicirali stvar s tem siljenjem narečnega "ja" v slovenski knjižni jezik.

SRAM VAS BODI!!!
Default avatar

51b3

isto kot lublana in ljubljana.

ali pa lj in nj nasplošno.

naši predniki so vsi vedli in uporabljali besedo šporhet a potem kar naenkrat le ta ni bila več slovenska beseda, seveda da ni, saj tudi šravfciger ni a sedaj je kar na enkrat ratal izvijač. kateri je sedaj pravilni izvijač ali zavijač, saj sta obadva ena in ista reč.

vsiljevanje srbohrvaščine v slovenščino je in bo oničilo naš jezik.

dajte mi povedat katera je potem prav lublana ali vsiljena ljubljana.

če mene vprašaš se še zmeraj župo na sporhetu kuha pa z šeflo na talar nadeva. moja misel.
Default avatar

Sorcerer

To, da se ''ja'' uporablja le v pogovornem jeziku in ''da'' le v pisni obliki in zbornem knjižnem jeziku je popoln nesmisel.

Iz mojih izkušenj lahko povem, da se ''da'' uporablja v zbornem knjižnem jeziku in v pisnih oblikah, kot so uradne listine, ankete, šolski testi, znanstvena besedila.

V večini literarnih besedil, torej na primer v romanih, pa se večinoma uporablja pritrdilnica ''ja'', saj ne le da deluje naravno, temveč avtor tako približa besedilo bralcu. Če bi v romanu v dvogovoru uporabili ''da'', bi to izpadlo precej izumetničeno. Res pa je, da se ''da'' velikokrat uporablja v primerih, ko je očitno, da gre za plemstvo ali višji razred, ki se hoče razlikovati od nižjih.

Pritrdilnica ''ja'' se uporablja vse pogosteje, recimo na uradnih sestankih in podobnih zadevah, s čimer pa ni popolnoma nič narobe, ker je to povsem ''naravna'' pot, ki jo jezik pač ubere. Jezik je živa stvar in se nenehno razvija. Velikokrat obstajata dve besedi, včasih celo več, za eno in isto stvar, vendar je ponavadi tako, da sčasoma raba ene besede prevlada nad drugo, dokler tista druga beseda ne preide v arhaično ali zastarelo rabo.

Kar pa se tiče zgodovine, pa je pač tako, da smo Slovenci vedno bili bolj kmečki narod (s čimer ne mislim ničesar slabega), zato tudi nismo imeli nekih strogo določenih besed za ''višji jezik''. Vedno se je uporabljala pritrdilnica ''ja'', beseda ''da'' pa je v slovenščino kot pritrdilnica (kot je nekdo že omenil) prišla šele kasneje, v 19. stoletju, z večjim vplivom hrvaščine in srbščine ter seveda ilirizma. V slovenščino so tako prišli tudi sklopi, kot sta ''lj'' in ''nj''.

In še moje osebno mnenje: nekateri so mnenja, da je treba strogo in slepo slediti pravilom SSKJ in SP. S tem se ne strinjam, namreč, SSKJ in SP služita le kot pripomočka oz. sta le kot neke vrste vodnika pri uporabi slovenskega knjižnega jezika. Torej uporabniku svetujeta in ne zapovedujeta. In naj omenim še, da je ponavadi tako, da jezikovni priročnik sledi in se prilagaja jeziku in ne jezik priročniku. Zato je na primer v SSKJ veliko iztočnic s to in ono izgovorjavo, ki so morda že malce zastarele, saj se takšni priročniki posodabljajo le na vsakih nekaj let.
Default avatar

Slovenc 111

Govorim kar nekaj tujih jezikov. In lahko povem, da v prav vseh jezikih je nagnjenje, da se besede poenostavljajo in izgovarjajo na čim mehkejši in lažji način, ker ljudje enostavno ne marajo matrati pri odpiranju ust. Povsem resnična stvar, človek je po naravi leno bitje.... evolucija in čas pa z besedami naredita svoje.

Tako je v Kitajščini, ali pa naprimer v Italijanščini. V skoraj vseh Italijanskih narečjih izgovorjavo Čja nadomešča izgovorjava Šja... Primer besede "Dieci" (prevod: Deset) naj bi se uradno izgovarjalo "Dieči", a vendar vsi Italijani izgovarjajo "Dieši". Enostavo zato ker je lažje.

Enako je z besedico "Da" in z besedico "Ja". Vsi izgovarjajo "Ja", ker je enostavno lažje, mehkeje. V vseh Slovenskih pokrajinah se je vedno govorilo "Ja" in to zaradi zgoraj navedene težave. Razen v Beli krajini je drugače, pa še tam verjetno zato, ker so med Turškimi napadi tja pribežali Srbski begunci.

Beseda "Da" je kot že omenjeno vsiljena s strani Iliristov in kasneje Slovenistov, ki so prihajali iz mejnih območij s Hrvaško. Eleganten primer je Toporišič, ki je bil iz Brežic in je preživel koncentracijsko taborišče. Seveda je bil potem zaradi svojih subjektivnih nagnjen proti vsem kar je Nemškega in je v Slovenščino uvajal srbohrvaške besede, ki so mu bile bistveno bolj blizu. Temu je kimala tudi takratna politika.

Beseda "Da" nebi nikoli preživela, če je nebi konstantno vsiljevali skozi Slovenski šolski sistem v knjižni, oz. pisani jezik. Sploh če povzamemo, tako opevano načelo o živosti jezika. Beseda "Da" bi po tem pravilu morala biti že davno zastarela, ker je prav nihče nikoli ni nikoli uporabljal v pogovoru, zaradi tega pa tudi prej ali slej ne v pisnem jeziku.

Skratka, je zelo žalostno in čudno kako eno najbolj uporabljenih besed v vsakdanjem življenju, Slovenci pod prisilo in umetno pišemo drugače kot izgovarjamo. Žalostno je tudi kako so Slovenisti, tipa Toporišič iz Slovenščine načrtno izrivali Nemške besede. Otroci imajo pa potem težave z učenjem Nemščine v šolah. Nemščina je pač jezik ki ti prinese kruh in denar in se je je vredno naučiti, vsakršna pomoč tudi iz materinega jezika pa pride še kako prav. Srbohrvaščina je pa vredna za tisti teden dopusta, če pa še tja ne greš na dopust pa še tega ne....
Default avatar

Slovenščinajezakon

Oboje je pravilno, vendar odvisno od situacije. "Da" je uradno, torej spada v dokumente, na urade ipd. ali po domače - uporablja se v enakih primerih kot vikanje. "Ja" je neuradno, uporablja se v vseh ostalih situacijah.
Default avatar

Slovenščinajezakon

Realistka, ne piši neresnic in ne žali ostalih članov foruma.
Default avatar

furrus

v slovenskem filmu: Bratovščina sinjega galeba, govorijo DA

Moderatorji

Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Nataša P
mag. Gordana Rodinger , prof. slov. j. in zgodovine
Gordana Rodinger