Odgovarjajo:Nataša Purkat, univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture • mag. Gordana Rodinger, prof. slov. j. in zgodovine
Za vse ljubitelje dobre knjige, slovnice in pravopisa. Tukaj lahko zasledite veliko koristnih nasvetov in informacij iz knjižnega sveta in aktualnih knjigah.
Nataša Purkat , univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture
Najlažje bi bilo reči, da pišemo "DA", govorimo pa "JA". A to ne drži vedno in povsod:
1) V veliko primerih ljudje tudi v vsakdanjih pogovorih uporabljajo "DA" ("Ma, ja!" bi nad tem zamahnili Primorci:)
2) "DA" se pojavlja v vseh formalnih, znanstvenih, tako rekoč v vseh pisanih besedilih, torej v knjigah, časopisih, dopisih, šolskih spisih itd. So pa izjeme tudi v pisanih besedlih. Čeprav na primer rečemo, da v literarnih besedlih ne bomo zapisali drugega kot "DA", bi v dialogu literarnih oseb brez težav bilo mogoče zapisati tudi "JA", če gre za pogovor med dvema najstnikoma.
Odločiti se moraš sama, saj nisi zapisala, v kakšno vrsto besedila bi rada vtaknila DA/JA.
Sploh je to pri vseh vprašanjih zelo pomembno - navesti sobesedilo, kontekst. Tako je odgovor lahko veliko boljši, natančnejši.
Ne morem s strinjati, da "ja" uporabljajo v literaturi samo najstniki, Še več, najstniku v usta bi prej položila yes in itak. Menim, da je raba "ja"-ja umestna vsakič, ko je jezik med sogovornikoma/i neformalen.
Mi Belokranjci striktno uporabljamo DA, kar je pravilno, a se nam Nebelokranjci zaradi tega pogosto nasmihajo ali pa za nami ponavljajo DA s čudnim prizvokom. In AH, mi vedno rečemo: "Mislim, da da" in se mi prav nič ne zdi grozno.
Nad ITAK se nima smisla spotikati, to je lepa, stara slovenska beseda, ki se je skoraj pozabila, in ravno zaradi njene arhaičnosti je spet prišla v modo.