Morda je najbolj 'izi varianta' založba KATR, poguglaj in boš našla vse informacije o tem, kako tam izdati knjigo.
SAMOZALOŽBA
Pri samozaložbi je tudi nekaj minusov. Pa ne le denarnih. Dejstvo je, da v samozaložbi lahko knjigo izda vsakdo, tudi, žal mi je, da tako rečem, a je resnica, napol pismeni ljudje - samo dovolj denarja moraš imeti, pa je. In potem te takšen izdelek predstavlja. Ostane natisnjen in vsaj v nekaterih institucijah (npr. v Nacionalni knjižnici) za vedno prisoten! Avtorju v ponos - ali v sramoto.
Koliko ti je v resnici do tega, KAKO se predstaviš s svojim izdelkom? Kajti v samozaložbi marsikdaj ni urednika, ki bi resno kritično pristopil k obdelavi tvojega dela. Tudi lekture pogosto niso vredne tega imena. (Seveda tudi založba ne pomeni nujno zagotovila, da bo vse to korektno opravljeno, vendar je vseeno veliko verjetneje.)
Sama sem se samozaložbi izogibala prav zaradi prizvoka, ki ga je ta beseda oz. njen pomen dobil v zadnjem času, ko (kot sem že rekla) lahko 'knjigo napiše in izda vsak'. Ker se večina založb izogiba poeziji kot hudič križu, sem se raje obrnila na zavod, za katerega sem vedela, da se lahko zanesem na kakovost njihovega dela. Če te zanima, poglej pod temo Zaskorjena tu na forumu. Imaš povezavo do opisa in slike naslovnice. Naj povem, da se je direktor ZRU-ja z naslovnico trudil ves mesec, da je dvakrat odšel fotografirat platanino lubje in nato izmed sto slik izbral tisto eno pravo! Ko knjigo vidiš v živo, jo vzameš v roko, začutiš dušo drevesa oz. skorje, če se malo poetično izrazim.
TEHNIČNA DOVRŠENOST
V končnem izdelku je pomembno veliko stvari. Pri knjigi so temelji seveda jezik, besedišče, slog, pravopis, skladnja. Ampak tu je še precej drugega. Denimo prelom - kakšna bo poravnava, kje bodo številke strani, kako bodo postavljeni naslovi, katere strani ne bodo oštevilčene itd. Potem sam format knjige, velikost črk - biti mora roki in očesu prijazen format in tudi prijazna, po možnosti trda vezava, tako da, ko knjigo položiš na mizo in jo odpreš na sredini, listi ne letijo nazaj skupaj oz. knjiga ostane lepo odprta in je ni treba 'posiliti' oz. 'ji zlomiti hrbta', da jo lahko udobno bereš. Tisk ne sme biti predroben, pisava je najboljša standardna, da pride do izraza, KAJ je napisano, in ne kaligrafski okraski. Pomembna je tudi 'čistost' knjige, torej čim manj okraskov na strani z besedilom (drugo so ilustracije ali fotografije na samostojni strani, to je seveda popestritev, ki pa tudi ni vedno nujna). Pri trdi vezavi je pomembno, da je hrbet ukrivljen, izbočen, ne pa raven, saj se pri slednjem knjiga hitro 'zlomi'. Pomembna je sama naslovnica, torej da je reprezentativna, jasna, zanimiva, da pritegne pogled, a da hkrati ni kičasta. Dodatno težo da knjigi tudi spremna beseda, ki mora biti dobro, ustrezno napisana in ne napolnjena s klišejskimi opredelitvami in retoričnimi mašili. Spremna beseda seveda ni nujna, je pa vseeno dobrodošla.
UREDNIŠKI POSEGI
Kar se uredniškega dela tiče, je pomembno, da izdelek dobi v roke nekdo, ki ga je sposoben začutiti, a hkrati tudi vsaj malo ovrednotiti, da lahko avtorju predlaga morebitne popravke (ne le pravopisnih!), izpuste ali dopolnitve. Sama imam izkušnje s tem, ne le v svojih delih, in vem, kako je to pomembno. Avtor sam marsikatere pomanjkljivosti ne opazi, ker je do svojega dela subjektiven in tudi zato, ker ga zelo dobro pozna in ga bere 'na pamet' - natančno ve, kaj je želel povedati, ima v mislih izrisano sliko, in ne more teksta brati s stališča 'novega' bralca.
JEZIKOVNI PREGLED
Zelo pomembno in nujno (za dober izdelek!) je vsestransko sodelovanje med avtorjem, urednikom in lektorjem. Zgodi se lahko, da lektor s popravki okrni slog. Ali da urednik ob vsebinsko izvrstnem popravku nehote vnese kakšno nelogičnost in jezikovno ali slogovno odstopanje. Pri poeziji je pogost pojav 'dvoumja', zaradi katerega so npr. vejice zelo kočljive, saj lahko postavitev/izbris vejice ali premik vejice na drugo mesto bistveno spremeni pomen besedila. Zato dober lektor MORA sodelovati z avtorjem na vseh ravneh, ga vprašati, kaj je hotel s tem in onim povedati, da ne pride do takšnih zmot, ki lahko pošteno pokvarijo izdelek. Dober lektor bo besedilo prebral vsaj dvakrat, prvič manj kritično in bolj informativno, da bo začutil avtorjev slog, da bo znal ločiti med nespretno rabo besed in namensko slogovno zaznamovanostjo. To velja tudi za ostale literarne zvrsti (proza, dramatika).
REKLAMA IN AP
In ko je izdelek končno tukaj, se takoj pojavi še vprašanje promocije. Ta je večinoma bolj klavrna. V samozaložbi si tako in tako odvisen sam od sebe, tudi pri založbah ne boš ravno 'hit poletja', zlasti s prvencem! Kako je z avt. pravicami pri samozaložbi, se pozanimaj tukaj:
http://www.aas.si/index.htm. Če izdaš knjigo pri založbi ali zavodu, oni poskrbijo za to.
Tako podrobno sem se razpisala prav zato, ker opažam, da so knjige, izdane v samozaložbi, marsikdaj resnično slabo izdelane. Kot bi kupil bluzo, pa bi manjkal gumb, ovratnik bi bil razparan in na hrbtu bi imelo blago 'feler' (napako). Zato velja pri stroških samozaložbe misliti tudi na stroške uredniškega in jezikovnega pregleda, ne le na stroške tiskanja.
Lep pozdrav!
K.
