Spoštovani,

stara sem 46 let in sem že 1 leto na bolniški zaradi vstavitve endoproteze po resekciji malignega tumorja v kolenskem delu golenice. Ortoped me je preko izbranega zdravnika napotil na invalidsko komisijo in v izvid zapisal, da mi odsvetuje hojo na daljše razdalje, po neravnem terenu, po drsečih površinah, stojo, stoječe delo, poklekanje, počepanje, dviganje bremen, itd. Zapisaj je tudi, da bo invalidska komisija ocenila preostale dela zmožnosti, glede ustrezne prilagoditve na delovnem mestu, tudi glede prihoda na delo.
Glede samega dela me ne skrbi, saj opravljam umsko delo, skrbi pa me prihod na delo. Ortoped kot tudi fiziater sta mi zaradi zgoraj omenjenih dejstev odsvetovala (ustno) uporabo javnega prevoza. Avto lahko vozim. Služba se nahaja v središču mesta, kjer je zelo težko najti parkirno mesto, pa še ta so vsa plačljiva. Služba pravi, da mi bo kolikor bo mogoče, omogočila delo na domu.
Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, ali obstaja pravna podlaga o delodajalčevih obveznostih v takšnih primerih, oziroma, kakšna je praksa na tem področju. Ne morem si predstavljati, da bi bila v mojem primeru prisiljena uporabljati javni prevoz in si s tem ogrozila zdravje.

Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Na podlagi 130. člena Zakona o delovnih razmerjih ( ZDR, Uradni list RS, št.42/2002 s spremembami) mora delodajalec delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Če višina stroškov ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. Iz vprašanja ni razvidno katero kolektivno pogodbo je potrebno uporabiti v vašem primeru. Delavec ima pravico svobodne izbire prevoznega sredstva za prihod na delo in z dela, vendar pa njegova odločitev ne zavezuje delodajalca glede plačila te izbire. V različnih panožnih kolektivnih pogodbah so delodajalci zavezani za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela delavca v določenem odstotku od cene javnega prevoza. V kolikor možnosti javnega prevoza ni pa je določena cena za vsak prevoženi kilometer. Zakon za uravnoteženje javnih financ ( ZUJF, Uradni list RS št. 40/2012 glede javnega sektorja določa povračilo v višini stroškov javnega prevoza, če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi sredstvi pa v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina- 95 oktanov, s tem, da mesečno povračilo ne more znašati več kot znaša minimalna plača. Pogoje glede stroškov prevoza na delo in z dela glede vštevanja teh stroškov v davčno osnovo določa tudi Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja ( Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08)., kjer so opredeljeni tudi posamezni pojmi.

V kolikor bo v vaši odločbi o priznanju statusa invalida opredeljena, torej določena tudi omejitev, da lahko delo opravljate le tako , da se na delo in z dela vozite brez uporabe javnih prevoznih sredstev, bi bil delodajalec dolžan to omejitev upoštevati. Izven navedenega mi ni znana pravna podlaga, ki bi delodajalca zavezovala, da vam povrne stroške prevoza na delo in z dela v drugačni višini kot sem navedel zgoraj

Sam imam zelo dobre izkušnje z nadaljevanjem dela po bolezni (levkemija) in prilagoditvijo delovnega mesta ter odzivom delodajalca. Sicer je malo drugače, pa vendar bi se med menoj in teboj našlo skupne točke.
Tako da me kontaktiraj direktno na mail: [email protected] ali telefon 041/697-344

LP T