Pozdravljeni g. Jaka!

Potrebujem vaš nasvet glede nadaljnjega ravnanja. Da pojasnim:
Lansko leto aprila je bil mož (ima 42 let) operiran zaradi karcinoma grla, kjer so mu poleg rakaste tvorbe na korenu jezika, odstranili tudi bezgavke na obeh straneh vratu – ena od njiju je bila rakasta. Po operaciji je bil mož julija obsevan, septembra pa je na podlagi odločitve ZK pričel delati po 4 ure, kljub temu, da je imel še veliko poobsevalnih težav – izguba sline, vnetja v ustni votlini, zatekanje vratu. Kasneje so se mu pojavile težave s črevesjem in januarja so mu diagnosticirali, da ima kronični ulcerozni kolitis. Zdravljenje ulceroznega kolitisa je zaključil (do novega pojava večjih težav – gre za kronično bolezen), sicer ima še vedno nekaj težav z drisko in potrebuje posebno prehranjevanje, še vedno pa se mu pojavlja zatekanje vratu in otrdel vrat, zaradi zelo reaktivnih bezgavk. Sedaj ima kontrolo pri specialistu ORL na 4 mesece.

Osebna zdravnica mu je pred zadnjim podaljšanjem bolniškega staleža rekla, da bo potrebno razmisliti o invalidski komisiji, pri tem pa je takoj začela, da potem ne bo mogel odpirati s.p. (čeprav ji sam nikoli ni rekel, da bi rad odpiral podjetje). Tekom njegovih obiskov pri njej (urejanje bolniškega staleža, gripa, otekanje bezgavk…), mu je še večkrat omenjala, da naj dobro razmisli kaj bo za njega pomenilo, če bo invalidsko upokojen za 4 ure (ker ne bo mogel odpirati s.p. ipd.), skratka vedno mu je omenjala zdravniško komisijo z neko “figo v žepu”. Naročila mu je še, da ko bo na pregledu pri specialistu ORL, naj mu reče, da naj napiše mnenje. Poleg tega, da naj se dogovori v službi, da ga pošljejo k specialistu za medicino dela. Mož je na pregledu pri specialistu ORL, ki ga je operiral, povedal, kaj hoče osebna zdravnica, pa mu je le-ta odvrnil, da pač on pogleda področje, ki ga je operiral in da se mu bodo smejali, če bo kar nekaj pisal. Prav tako je v službi mož poslal prošnjo na kadrovsko službo, pa so ga čez nekaj časa poklicali in ga vprašali, kaj mu sploh je, naknadno pa ni dobil nobenega vabila za pregled pri zdravniku za medicino dela.

Ko je bil včeraj pri njej (bolniški stalež mu namreč poteče 20.4.10) mu je ponovno rekla, če je že razmislil o invalidski komisiji, da pa sama tako misli, da mu ne bodo odobrili skrajšanega delavnika. On pa ji je rekel, da sam o sebi ne želi razmišljati o invalidu, da se trudi, da bi se mu stanje še izboljšalo, da pa se trenutno še ne čuti sposobnega da bi delal osem ur, vsaj ne dela, ki ga opravlja (je cenilec avtomobilskih škod in je pod velikim pritiskom – na žalost se ljudje za avto veliko bolj zavzemajo – tudi zelo agresivno, kot za zdravje). Ona mu je odvrnila, da ne ve, kaj on dela, da nima časa z njim filozofirati in da ima za njega na razpolago 5 minut. Nato mu je zaključila bolniško z besedami, da ona misli, da lahko dela. Na koncu pa mu je še navrgla, da bi šel lahko samoplačniško na pregled k zdravniku za medicino dela, saj je pregled samo 20 EUR (čeprav ji je na enem od predhodnih pregledov povedal, da ga v službi še niso napotili na pregled, pa mu takrat nič ni omenila, da naj gre pa samoplačniško).

Če povzamem:
– kako lahko osebna zdravnica od bolnika zahteva, da sprejema odločitev o invalidski komisiji, ali ni to njena naloga (kakšen je sploh smisel o kakršni koli opredelitvi bolnika, saj ona napiše in obrazloži predlog – mož pa ji je jasno povedal, da še ne more delati polnega delavnika, zakaj mora on opredeliti, kako bo njegov skrajšan delavnik formalno urejen),
– ali osebni zdravnik ne napoti bolnika k specialistu z napotnico, ali vsaj nekim pisnim napotilom, če je za delodajalca (verjetno vsi vemo, da bo delodajalec takoj mislil, da se želimo izogobati delu; no tak občutek pa je kljub fizičnim dokazom o zdravstvenem stanju stalno dajala možu tudi osebna zdravnica),
– kako je z zamenjavo osebne zdravnice, glede na to, da je pri njej šele pol leta (ona je tudi moja osebna zdravnica in sem predlagala možu, naj gre k njej, ker sem mislila, da je dobra in se bo zavzela za njegovo zdravje – pa na žalost zdravje ni ena njenih prioritetnih obravnav, bolj jo je prizadelo, ker je morala v tem času, ko je bil mož v bolniškem staležu, zaradi gripe dati predlog na ZK še za preostali čas in mu je rekla, če nima ur, da bi jih koristil).

Kaj predlagate, da naj mož sedaj stori. Ne predstavljam si, da bi bil vržen ponovno v to “norijo” pritiskov, dežurstev – v službi se nihče ne ozira na zdravstveno stanje, poleg tega pa tudi nima primerne malice.

Osebni zdravnik skrbi za zdravje zavarovane osebe in je pooblaščen, da jo napoti na zdravniško komisijo, k specialistu in v bolnišnico. Odnos mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in spoštovanju Zavarovanec si izbere osebnega zdravnika najmanj za dobo enega leta. To obdobje se lahko skrajša, tudi v primeru če pride med zdravnikom in zavarovancem do nesoglasja in nezaupanja.

Osebni zdravnik je pooblaščen za ugotavljanje nezmožnosti za delo in drugih razlogov za začasno zadržanost od dela do 30 dni. Začasna zadržanost od dela se ugotavlja na podlagi zdravstvenega stanja zavarovanca in ob upoštevanju pogojev dela. Osebni zdravnik mora v celoti poznati pogoje v katerih njegov pacient dela, da bo lahko ocenil ali njegovo zdravstveno stanje dopušča , da bo to delo opravljal. Če se zavarovanec ne strinja z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede začasne zadržanosti od dela lahko zahteva v roku treh delovnih dni presojo imenovanega zdravnika , če se ne strinja z odločbo imenovanega zdravnika se lahko v roku petih dni pritoži na zdravstveno komisijo, odločitev le te je dokončna zoper njo pa je možno sodno varstvo.

Postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja lahko poda osebni zdravnik in zavarovanec. V primeru “bolniškega staleža”, ki traja neprekinjeno eno leto je osebni zdravnik dolžan napotiti zavarovanca na invalidsko komisijo ( pred tem pa če oceni, da ni pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja, ki bi zavarovancu omogočilo tudi povrnitev njegove delovne zmožnosti).

Preventivne zdravstvene preglede zagotavlja delodajalec, kateri bi bil upravičen v primeru vašega moža ( dalj časa trajajoča odsotnost z dela zaradi bolezni, poobsevalne težave in kronični ulcerozni kolitis ) odrediti usmerjeni preventivni zdravstveni pregled.

V pozitivni zakonodaji ni posebne določbe o tem ,da samostojni podjetnik svoje dejavnosti ne bi mogel opravljati v štiriurnem delu.

V upanju, da sem odgovoril vsaj na nekatere vaše dileme vas lepo pozdravljam

Jaka

Pozdravljeni g. Jaka!

Iskreno se vam zahvaljujem za vaš odgovor!

V vmesnem času (dva dni po tem, ko mu je že potekel bolniški stalež) sem se šla sama pogovorit z zdravnico, ki se je sicer opravičila, da ni ravnala prav, da ga je odpravila in rekla, da imata z mojim možem že od vsega začetka težave s komunikacijo in da drug drugega ne razumeta (čeprav je moj mož izredno prijazen, nekonflikten, po mojem mnenju včasih še preveč miroljuben in vdan v usodo). Jaz sem zdravnici povedala, kako se je mož počutil vsakokrat, ko je prišel domov od pregleda pri njej in mi povedal, kaj vse kaj drugega je bilo bolj pomembno (povzročanje težav, ker je bilo potrebno dajati predlog na ZK, že omenjeno koriščenje ur ipd.), nikoli pa ga ni vprašala, kako je s počutjem ali težavami, ki jih ima z zdravjem. Na to sem dobila najbolj neverjeten odgovor iz ust zdravnika, in sicer, da nekateri ne marajo, če jih sprašuješ o počutju in zdravstvenem stanju (ja kaj pa naj bi se pogovarjal z osebnim zdravnikom – o vremenu?!). Pojasnila sem ji tudi, kakšna je narava njegovega dela in kakšne težave ima v službi in da v takšnem stanju, kot je sedaj tega dela ni sposoben opravljati 8 ur na dan, poleg dežurstev, tudi v soboto, kar bi tako kot za ostale, ki delajo polni delavnik, veljalo tudi zanj.

Sama na podlagi pogovora sklepam, da zdravnica mojega moža že od vsega začetka čisto napačno dojema in do njega čuti veliko antipatijo – izredno jo moti, da je zamenjal zdravnika med tem, ko je že bil nekaj časa v bolniškem staležu za polovični delavnik (krivda za to je na moji strani, kar sem povedala zdravnici, ki sem jo tudi dva meseca pred tem, ko se je moj mož dejansko odločil za zamenjavo zdravnika – tj. za njo, vprašala, če sprejema nove bolnike in da ima mož raka – takrat ni nič problematizirala, sicer jaz možu nikdar ne bi predlagala, naj izbere njo).
Po pogovoru z njo, je poklicala še mojega moža in mu rekla, da bo dala predlog na invalidsko komisijo ter na ZK za podaljšanje staleža za polovični delavni čas do odločitve invalidske komisije.

Danes je mož dobil odločbo imenovanega zdravnika ZZZS v katerem so se na podlagi predloga osebnega zdravnika ter po pregledu med. dokumentacije v kateri kontrolni pregled ni pokazal ponovitve bolezni (tj. novih novotvorb) odločili, da je sposoben delati poln delovni čas.

Na podlagi tega sklepam, da je zdravnica ravnala v nasprotju s tem, kar sva ji z možem povedala o njegovih težavah in trenutni sposobnosti, da svoje dela opravlja poln delavnik, in je v predlogu za ZK navedla, da lahko dela (menim, da se tudi mnenje za invalidsko komisijo ne bo razlikovalo).

Sedaj se bo mož pritožil na odločitev imenovanega zdravnika, pa bomo videli.

Tokrat nimam kakšnega vprašanja. Verjetno sem se hotela le nekomu malo potožiti.

Še enkrat se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.