Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Limfom in levkemija višina nadomestila v primeru “bolniške”

višina nadomestila v primeru “bolniške”

Pozdravljeni,
jaz bom kar postavila vprašanje.
Jaz sem lansko leto zbolela za levkemijo, letos marca sem imela presaditev matičnih celic.
Že med zdravljenjem se mi je postavilo vprašanje, zakaj nam bolnikom z rakom ne pripada 100% bolniška? Sama dobivam 70% bolniško nadomestilo.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Urša

Spoštovani,

Višino nadomestila v primeru začasne zadržanosti od dela urejata Zakon o delovnih razmerjih (za prvih 30 dni odsotnosti) ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za odsotnosti daljše od 31 dni.

Zakon o delovnih razmerjih določa, v 127. členu določa, da delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa višino nadomestila v 31. členu kjer določa, da je osnova za nadomestilo (bolnikova) povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Nadomestilo se mesečno valorizira skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Nadomestilo znaša:
– 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi zdravnik;
– 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
– 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.
Pri tem zakon še določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.

Vse navedeno v praksi pomeni, da dobiva nadomestilo zaradi odsotnosti z dela prvih 30 dni v višini 80% plače v prejšnjem mesecu od 31 dneva odsotnosti naprej pa 90 % povprečne plače v letu, ki je bilo pred letom, ko je nastopila odsotnost. Če ste torej bili na bolniški v letu 2008 in 2009, se kot osnova določa vaše povprečna plača v letu 2007. Tako osnova kot višina nadomestila pa se valorizirata v skladu z rastjo povprečne plače zaposlenega v RS.

Vaša trditev, da dobivate samo 70 % nadomestila plače je povezane bodisi z vašo napačno navedbo, nepravilnostjo ali pa s kakšnim drugim dejstvom, ki ga niste navedli.
Zakaj je ureditev takšna kot je, ni vprašanje, na katerega vam bi lahko odgovoril s pravnega vidika, saj gre v primeru določanja višine socialnih transferjev za vprašanje politične volje in ekonomske sposobnosti države. Res pa je, da je lahko v interesu združenj bolnikov, da ministrstvo opozarjajo na to vrstne težave bolnikov.

Lp

Jaka Cepec

p.s. V kolikor mi boste posredovali še kakšne dodatne podatke oziroma podrobneje pojasnili vašo trditev, da prejemate zgolj 70 % nadomestilo, vam bom z veseljem še dodatno odgovoril.

Spoštovani!

Zanima me, kdo izda bolniško (bolniški list) za nego starša (živimo v skupnem gospodinjstvu);
moj osebni zdravnik ali osebni zdravnik starša?

Lep pozdrav in hvala lepa za vaš odgovor,

Robert

nova
Uredništvo priporoča

V skladu z 3. odstavkom 80. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izda bolniški list osebni zdravnik negovalca, torej Robertov osebni zdravnik, če traja odsotnost do 7 dni.

Za dodatno možnost, ki jo ponuja zakon, za plačano odsotnost do 14 dni pa izbrani zdravnik.

lp

Jaka

Spoštovani,

bolniške za nego staršev po ZZVZZ ni. Je le za nego otrok in zakonca. Poleg 30. člena ZZVZZ je namreč treba gledati tudi 20. člen, ki določa, kdo so ožji in kdo širši družinski člani.

Lp

Spoštovani “rmd”,

Hvala za vaš soprispevek k forumu, ki mi omogoči, da opozorim na pravno praznino v zakonu (ZZVZZ), ki se tako v zdravniški praksi kot v sodni praksi različno rešuje in tako še nima končnega odgovora.

20. člen ZZVZZ, na katerega se sklicujete, določa namreč zgolj krog oseb, ki so pod določenimi pogoji lahko zavarovane na podlagi »drugega« zavarovanca. Zakon tako določa, da so kot družinski člani lahko zavarovani tudi zavarovančevi:

a) ožji družinski člani:
1. zakonec,
2. otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve);

b) širši družinski člani:
1. pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
2. vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih določa ta zakon za otroke,
3. starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere, ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, razen staršev zavarovancev iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Pri tem je nesporno in zagotovo, da se omenjena določba o ožjih in družinskih članih nikakor ne nanaša na splošno definiranje pojmov ožji in širši družinski član skozi celoten zakon, ampak se nanaša zgolj na konkretno ureditev, kdo je lahko zavarovan na podlagi družinskega razmerja z zavarovancem.

Zakon splošne definicije ne vsebuje in gre za to, brez dvoma za pravno praznino.

Problem, ki se v praksi sicer verjetno pogosto pojavlja pa do danes še ni imel epiloga v sodni praksi in tako ne moremo z gotovostjo trditi, kako bi sodišče v takšnem sporu odločilo! Na prvi pogled sta možni vsaj dve različni interpretaciji in sicer:

a) ker zakon ne definira tega pojma, se z uporabo načela o restriktivni uporabi socialnih pravic uporabi ožja opredelitev, ki se uporablja tudi v 20. členu zakona in se tako pravna praznina zapolni tako, da se starši ne štejejo kot ožji družinski člani.

b) veliko argumentov je, ki nakazujejo v nasprotno smer. Nobenega smiselnega razloga namreč ni, da v kolikor otroci in starši živijo skupaj, otroci, zgolj zato, ker so sedaj dopolnili 18 let niso več ožji družinski člani. Prav tako je potrebno opozoriti na obveznost po ZZZDR, ki od otrok pod določenimi pogoji zahteva tudi preživljanje svojih staršev. Del preživljanja je zagotovo tudi nega. Prav tako naj opozorimo, da socialna zakonodaja kar na nekaj mestih, kjer se ugotavljajo okoliščine za nastop določenih pravic, ki so opredeljene tudi s cenzusom, v premoženjski cenzus družine vedno šteje vse člane družine, ki živijo v istem gospodinjstvu in tako zajame tudi starše že odraslih otrok. Prav tako naj opozorim, da je načelo restriktivnosti pravic iz socialnega varstva zadoščeno že tako, da zakon za določene ožje družinske člane (mladoletne otroke) določa širši krog upravičenj, kot za druge člane ožje družine. Naj bo na tem mestu dovolj.

Če povzamem:

Na tem mestu ima zakonodaja zagotovo pravno praznino, na katero bi morali zavarovanci pričeti opozarjati in po možnosti sprožiti tudi pravno sredstvo. Zdravniška praksa je na tem mestu zelo različna, kar pomeni, da nimamo načela enakopravnosti med posameznimi zavarovanci. Tudi, če ima Zavod za zdravstveno varstvo drugačno stališče od mojega, to ne pomeni, da nimamo več opravka s pravno praznino.

Moje mnenje je, da ima odrasel otrok, za svojega starša, s katerim živi v istem gospodinjstvu, že na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, pravico do nege starša kot ožjega družinskega člana.

lp

Jaka Cepec

Spoštovani g. Cepec,

najprej dodatno pojasnilo glede valorizacije nadomestila plače, kadar se ta izplačuje iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Določba, da se nadomestilo mesečno valorizira skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, je bilo črtano z ZUTPG-jem in se valorizira na način, kot določa slednji zakon.

Kar pa se tiče vašega odziva na moj odgovor glede pravice do nadomestila v primeru nege starša, vam svetujem, da ne zavajate ljudi, ki so v težki življenjski situaciji. Če bodo namreč sledili vašemu pozivu se lahko zgodi naslednje:
– če bodo izsilili bolniški list od osebnega zdravnika bo le ta pogodbeno kaznovan,
– sami bodo za čas odsotnosti z dela ostali brez nadomestila plače (kar lahko posebej hudo prizadane tiste, ki imajo nizke dohodke),
– če nimajo razumevajočega delodajalca, lahko dobijo odpoved pogodbe zaradi neupravičenega izostanka z dela, torej zaardi izostanka, ki nima podlage v predpisih.

Predlagam vam, da vaše razmišljanje umaknete in ga raje objavite v obliki članka v kakšni strokovni reviji. Na splošno pa vam svetujem, da ne dajete nasvetov s pravnega področja, ki ga ne poznate.

Samo v pojasnilo pa še naslednje:
– da je pravica do nadomestila samo v primerih nege zakonca in otrok ni nekaj novega. Popolnoma enaka določba se skozi predpise o zdravstvenem zaavrovanju vleče že vsaj 50 let in vedno se je izvajala enako.
– da ZZVZZ nima opredeljenih splošnih pojmov izhaja iz tega, da je iz leta 92′, opredeljevanje v zakonu uporabljenih pojmov pa je zaslediti v novejših predpisih,
– o pravni praznini ni moč govoriti, ker je v 20. členu ZZVZZ delitev na ožje in širše družinske člane ravno iz razloga, ker se v nadaljevanju posamezne pravice nanašajo samo na ožje družinske člane (taka je pravica do nadomestila za nego in pravica do pogrebnine). Nobenega razloga ni drugače, da bi bila v 20. členu narejena delitev.
– navajate, da se ta ˝pravna praznina˝ v sodni praksi različno rešuje, hkrati pa navajate da v sodni praksi še nima epiloga. Ali sodna praksa torej je ali ni. Verjetno veste, kdaj je možno govoriti o sodni praksi? Sam ne poznam nobenega judikata na to temo (sicer je res, da se ne poglabljam v to področje tako kot vi). Ga poznate vi?,
– navajate, da so otroci po ZZZDR dolžni preživljati svoje starše pod določenimi pogoji. Ne vem pa, če ja pravilna vaša razlaga, da po ZZZDR pojem preživljanje nedvomno vključuje tudi nego. Zakaj sta potem ta dva pojma pri razmerju med zakoncema in pri razmerju staršev do otrok uporabljena ločeno?

Drugače pa da ne bo pomote. Nič ne nasprotujem temu, da ne bi bilo tudi pravice do nadomestila za nego staršev. Samo menim oziroma sem prepričan, da podlage v veljavni zakonodaji ni. Bi pa moral zakonodajalec, če bi se za to pravico odločil, verjetno posebej utemeljiti, zakaj ne tudi nadomestila za nego drugega sorodnika, na primer bratov, sester, vnukov,….Za zdajšnjo ureditev ima vsaj o mojem mnenju podlago v ZZZDR, kjer je dolžnost skrbeti za nekoga oziroma dolžnost nege določena le v razmerju med zakoncema in v razmerju staršev do otrok. Poleg njih je ta dolžnost določena še v ZRIPS in bi bilo tako nesporno potrebno v ZZVZZ to pravico urediti tudi za nego partenraj v registrirani istospolni partnerski zvezi.

To je z moje strani vse. Bralci pa se naj odločijo sami. Želim jim samo, da ne bi imeli nato problemov v praksi. Bi pa jih bilo morda dobro opozoriti na druge možnosti, kot na primer možnost za sprejem v negovalno bolnišnico ali v socialnovarstveni zavod, tako po predpisih o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, kot po ZSV. Morda tudi o možnosti pridobiti družinskega pomočnika po ZSV.

Kot moderatorju tega foruma vam želim uspešno, predvsem pa strokovno delo.

Lp

Pozdravljeni !
Zanima me glede nege in to npr.strica, ki živimo v skupnem gospodinjstvo in nima nikogar, ki ga bi negoval. Ali bi mi pripadalo nadomestilo za nego, sem namreč redno zaposlen.
lp

Lep pozdrav!

ALI KDO VE višino nadomestila v naslednjem primeru.

Moja prva zaposlitev, kjer so mi v nedogled podaljševali pogodbo za določen čas. Vmes sem zbolela, ob vsem mi pogodbe seveda niso podaljšali, sedaj pa prejemam 500€ (torej manj od 70,80,90%). Mladi imamo v večini prva leta zaposlitve pogodbo za določen čas; ali to pomeni, da potrebujemo manj za preživetje družine?

Hvala, lp

Mojca

Jože,

glede na vse povedano v tej temi, je odgovor na vaše vprašanje negativen. Za strica ne morete pridobiti nadomestila za nego.

lp

Jaka Cepec

Mojca,

povsem razumem vašo stisko in ogorčenje nad delodajalcem, vendar gre pri vašem vprašanju predvsem za komentar, s katerim se sicer popolnoma strinjam, vendar vam konkretnejšega odgovora na vaše vprašanje ne morem dati.

lp

Jaka

S spoštovanjem !

Zanima me kako se izračuna nadomestilo za bolniški stalež .
Aha bolniško sem anstopil v Decembru 2009, da 16.12.2009 .
Namreč za mesec Januar sem dobil izplačilo 554,00 Eur , a za mecec Februar le 445,00 Eura . Da za Januar 80%, a Februar višje nadomestilo 90% a manjše izplačilo . Da kako se izračuna . Kakor kaže bom še nekaj časa na bolniškem staležu . Aha v letu 2010 še celo leto in mogoče še v letu 2011 .

Hvala za odgovor . Aha na podjetju ne dobim pravega odgovora, da kljub temu da gre nadomestilo v breme zdravstvenega zavarovanja ?

Hvala !
Jože

Višina nadomestila plače med začasno odsotnostjo z dela zaradi
“bolniškega staleža” je odvisna od osnove za nadomestilo in vzroka
bolniškega staleža. Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in
nadomestila oziroma povprečna osnova za za plačilo prispevkov v
koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od
dela. V osnovo za nadomestilo se štejejo vsi dodatki, ki so sestavni del
plače in od katerih so bili plačani prispevki za zdravstveno
zavarovanje, ne pa tudi prejemki, ki pomenijo povračila stroškov kot so
potni stroški, dnevnice itd. Nadomestilo ne more biti manjše od
zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo delavec prejemal če bi delal.
Nadomestilo je odvisno tudi od tega ali ste zadržani od dela zaradi
poklicne bolezni, poškodbe pri delu itd.( 100 odstotna osnova), ali
zaradi bolezni ( 90 odsotna osnova) ali zaradi poškodbe izven dela,
nege družinskega člana in spremstva ( 80 odstotna osnova).
Podatek, da ste v bolniškem staležu od 16.12.2009, da ste za januar 2010
dobili 554,00 EUR in za mesec februar 445,00 EUR so preskopi, da bi se
le iz njih lahko podal bolj natančen odgovor.
Sem pa prepričan, da bo vam podjetje, kjer ste zaposleni, dalo pravi
odgovor, saj podjetje tudi naredi obračun vašega nadomestila plače in ga
nato, če gre za bolniški stalež nad 30 delovnih dni ( oziroma pod
pogoji, določenimi v 137 členu Zakona o delovnih razmerjih), tudi
regresira od zdravstvenega zavarovanja .

Lep pozdrav

jes mam herniju diska in zaj moram na opraciju zanimam me kok bom meo place dok sam na bolniski prosjek moje place je 850 eu za polni delovni cas l.p hafiz

Spoštovani,

prvih 30 dni bolniške odsotnosti boste prejemali nadomestilo od delodajalca po naslednjem izračunu:
• osnova: plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas
• odmera:
o 100 % če povezano z delom
o 80 % bolezen ali poškodba izven dela
Za morebitno odsotnost nad 30 dni boste nadomestilo prejemali od ZZVRS in sicer po pravilu:
 osnova: povprečna mesečna plača v letu pred letos, ko je nastala začasna zadržanost
 odmera
o 100 % poklicna bolezen/poškodba pri delu
o 90% bolezen
o 80 % poškodba, nega družinskega člana

 minimalno: zajamčena plača;

Pozdravljeni

Mene pa zanima, kakšno je nadomestilo bolniške, če jo vodi zavod za zaposlovanje?
Moja povprečna mesečna plača je bila 440€ v letu 2011.

Hvala za odgovor

Sandra,

vašega vprašanja ne razumem prav dobro oz. ne razumem stavka: “če vodi zavod za zaposlovanje”.

Odstotki odmere nadomestila so objavljeni nad vašim vprašanjem.

lp

Jaka

Pozdravljeni,
od sredine januarja 2012, ko mi je bila postavljena diagnoza APL, sem v bolniški. Trenutno se izteka tretji cikel zdravljenja.
Z delodajalcem imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s 7 urnim delovnikom do izteka otrokovega tretjega leta (do oktobra2014).

Zanima me od katere osnove se bo računalo nadomestilo za bolniško v letu 2013 (predvidevam, da bom še vedno na bolniški glede na dolgotrajnost zdravljenja)? Ali se bo računalo od povprečja nadomestil v letu 2012 ali od višine plač, ki bi mi pripadale, če ne bi bila v bolniški?

Lep pozdrav,
Rojstvo 2

Spoštovani,

po mojem mnenju se bo v skladu s pravilom iz 31. člena ZZZS-1
“Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila
oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred
letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela” osnova za leto 2013 izračunala in višine nadomestila za leto 2012. Sem pa že “videl” primere, kjer zavod iz meni neznanega razloga osnove ni spreminjal ves čas trajanja bolniške…

lp

Jaka Cepec

Osnova za nadomestilo je določena v 31. členu ZZVZZ. Če boste na ˝bolniški˝ neprekinjeno, bo to še vedno osnova iz koledarskega leta pred začetkom zadržanosti od dela, torej taka, kot jo imate sedaj (osnova iz leta 2011, in ne iz leta 2012, ko ste bili že na bolniški), ki pa se usklajuje skladno z določbami Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom.

Da ZZZS ni spreminjal osnove, je gotovo v tem, da po navedenem zakonu ni bilo podlage za povišenje osnove.

Sicer pa se na podlagi te osnove nato izračuna urna postavka, ki je osnova za izplačilo nadomestila za čas zadržanosti od dela, pri čemer je določen limit za izplačilo nadomestila, in sicer nadomestilo ne sme preseči plače, ki bi jo dobivali, če bi bili v tem času službi.

Kakšno plačo bi v posameznem meseu dobili, če bi bili v službi, sporoči ZZZS-ju delodajalec, ZZZS pa vzame to za zgornji limit izplačila nadomestila v posameznem mesecu (4. odstavek. 31. člena ZZVZZ).

New Report

Close