Med.Over.Net

ED - želiva si spolnosti

Odgovarjajo: dr. Albert Mrgole, psiholog, doktor sociologije

Erektilna disfunkcija oziroma težave z erekcijo so zelo razširjen pojav. Zaradi njega trpi spolno življenje obeh partnerjev. Področje intimnosti partnerji pogosto najraje prepuščajo molku. Kako razumeti tudi druge zaplete v spolnosti in z njimi živeti v vsakdanjem življenju, vam pomaga strokovnjak za kvaliteto medsebojnih odnosov.

dr. Albert Mrgole , psiholog, doktor sociologije

Albert VEZAL

Čudno spolno življenje

Default avatar

Eli L.

Lepo pozdravljeni.

Stara sem 28 let. Partner 30. Skupaj sva dve leti. Ljubim ga in želim si, da skupaj preživiva večino svojega življenja.

Od prej imam sina starega 7 let. Zelo lepo se sprejemata in mu je kot oče. Spodbuja ga k junaštvu in skrbi zanj in zadovoljuje njegove potrebe.

Kot mlada ženska imam rada spolnost in uživam v njej ... tu se ZALOMI!

Od najinega 3 meseca je strast zelo upadla vendar intima je močna. Čutim ga ob sebi, mu zaupam, veliko se carkljava in dotikava ...Vse povsod samo "tam spodaj" ne preveč pogosto. Želim si ga in me privlači, mi je edini in najlepši. Ne želim si užaljenosti in odmikanja stran .Tud varanje ne pride v poštev.

Spolne odnose imava 1x mesečno. TO ME MOTI! V meni to ustvarja prepad in otožnost. To stanje mi krade ženskost in se morem zelo potruditi, da se počutim LEPO tako kot sem se pred njim.

V svoji koži se počutim dobro, včasih si nisem všeč vendar hitro svoje pomanjkljivosti spremenim v prednosti. Navajena sem, da večino odgovorov najprej poiščem v sebi. Vendar ne gre, kljub vsemu, da sva se pogovarjala o tem.

Priznam, potrebujem pomoč. Upam, da bomo skupaj prišli do konca mojemu problemu. Včasih se na samem zjočem, ko ne vem kako naj pristopim. NE BOM IZSILJEVALA SPOLNOSTI! NE BOM!

Da bi izvedela pravilen odgovor, moram postaviti pravilno vprašanje.

NAJIN POGOVOR NA TO TEMO MED SPREHODOM V PARK

Vedno sem previdna pri tem, ker si ne želim, da bi se počutil napadenega. Pišem dobesedno. Upam,da komu pomaga.

1. Dragi, saj veš, da si jaz želim več spolnosti med nama? Saj veš, da me privlačiš?

" Pikica, ne vem kaj me pere? Mislim, da me nekaj psiha jebe. Saj veš, da me spet prug boli? Ne vem kaj je to? Tudi jutranje erekcije nimam močne....Ne sekiraj se, še pridejo časi ko se bova sexala 3x dnevno!"

Eni in isti odgovori celo leto. On zatrjuje, da z menoj ni nič narobe. Jaz pa mislim, da je. Mogoče mu res nisem več privlačna pa me noče užaliti. Jaz sem se zredila za 13kg. Mene ne moti, on pa se samo poheca na moje dodatne zaloge. Dvom v meni je zasejala neizbrisana zgodovina porno strani, ko je gledal same ( SLIM, SKINNY ... MLADE PUNCE tam 18 let stare ) ...mogoče kompliciram? ...to so njegovi fetiši zaradi katerih nebi zapravil resne veze ...NE VEM!!!

Počakaj, na roke si ga vržeš? Sexat pa ne moreš? ( to je njegova pravica ... jaz se tudi samozadovoljujem, ker mi preprosto nudi premalo užitkov in moram sprostiti sexualno energijo, ker drugače postanem nervozna )

Je mogoče že impotenten? Pa ga je sram?

Rekla bi, kljub temu, da je samozavesten je v spolnosti zelo ranljiv. Zelo mi je čudno, da mu še nikoli v življenju ni prišlo med oralnim seksom. Želim si, da bi se mu to zgodilo z menoj.

Vem, da me ne vara.

Da nima kje izkrivljen odnos do žensk? Mogoče ima probleme s predajo?

Ima kaj s tem razočaranje nad lastno mamo, ker jih je zapustila zaradi drugega pri 13? Pa čeprav je v spravi z njo v njemu tiči globoka zamera?

Vem, da je imel veliko žensk, ki jim pravi ( sam za nategnit, nič resnega) z menoj pa ni nič iz njega? Marsikatero je zapustil zaradi druge v meni pa vidi prihodnost in srečo.

Z menoj si želi otroka in vse. Pa kako ga bo naredil? Na takšen način lahko dobi samo pingvina z očalami!

Ne vem, meni je seks postal cela znanost. To je precej globalno. Preveč.

V partnerstvu naletiš na ovire in to je precejšen izziv zame. Res rada seksam. Preveč rada.

Ko pride, do seksa pa je strasten. Moti me, da ne mara oralnega seksa, ki ga jaz zelo rada dajem in sprejemam.

Upam, da nisem zabluzila ...res je to zapleteno ...

Lepo se imejte ...hvala
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Ste mlada ženska, ki se zavedate svojih potreb po bližini, čutite v sebi sile spolnosti, se jih zavedate, ste v stiku s svojimi potrebami po zadovoljevanju spolnosti, imate partnerja, ste v ljubečem odnosu, skratka, vsi pogoji za kvalitetno uživanje bližine v partnerstvu prek spolnosti so prisotni – vendar nastopi zatik pri izvedbi. Ima smisel, da protestirate in da vrtite neskončno filmov z neskončno vprašanji. Celo o tem razmišljate, ali je morda delež na vaši strani.

Poskusili ste tudi s pogovorom s partnerjem in morda se skriva odgovor v izjavi: »Me psiha jebe.« - To je slišati kot bi bila spolnost ujeta v nekem notranjem psihičnem dogajanju, kot bi obstajale neke ovire, da bi lahko spolnost (ob njegovi veliki želji in ljubezni do vas) usmeril k vam. Sicer se nasvetom izogibam, ampak v vašem primeru bi poudaril partnerjev odgovor, da z vami ni nič narobe – in mu verjel.

Iz tega, kar ste napisali, vidim v zgodbi partnerjevega spolnega razvoja, zlasti področja intimnosti v času pubertete nekaj dogodkov, ki so verjetno vplivali na to, kar se danes odraža v spolnem življenju kot zavora v sproščenosti, predajanju in sproščanju spolne sle.

Najbližjo pot k odstranitvi teh ovir vidim v partnerskem terapevtskem delu. Tega se verjetno vsak terapevt drugače loteva. V mojem pristopu (oz. skupaj z ženo) delava na zapisih v čustvenem svetu, kjer imajo doživetja v času pubertete velik vpliv na prepričanja, s katerimi vstopamo v odnos in doživljanje drugega. Ko najdemo preteklim zapisom ustreznejše okvirje, se sprostijo mnoge zavore in kot odrasli imamo v partnerstvu možnosti, da na nov način zadovoljimo potrebe po bližini in povezanosti. Ravno v tem je smisel skupnega partnerskega dela, saj prek tega partnerja skupaj delita pot raziskovanja in z razumevanjem čustvenih svetov, ki so bili skriti dostopu, drug drugemu ustvarjata nove priložnosti v doživljanju bližine in povezanosti.

Primeri na to temo so zelo različni, vsak ima svojo lastno zgodbo. Fantje si ustvarjajo prvi odnos do nasprotnega spola (z globokimi notranjimi prepričanji in vzporednim čustvovanjem) prek izkušenj, ki jih imajo s pomembnimi bližnjimi, največkrat je to mama. Kar nastane in ostane zapisano v psihičnem aparatu, se navadno izmika zavestnemu. V tem odnosu je velikokrat polno dilem in nedokončanih zgodb, ki jih fantje rešujejo v prihodnjih intimnih stikih z ženskami. (Seveda velja enaka dinamika na zrcalni način za ženski spol). Pri terapevtskem delu se lotevam teh področij, kar ne pomeni, da je s kom kaj narobe ali da je potrebno kaj spremeniti v odnosu do pomembnih oseb. Sprememba se nanaša le na notranje razumevanje v čustvovanju osebe, kjer so ovire, torej le na delo pri sebi. Prisotnost partnerja pa pomeni takojšen prispevek v odnos, zlasti zaradi empatije, ki je pri tem prisotna. Partner je namreč tista oseba, ki omogoči in pomaga, da sprememba resnično zaživi. Glede na dejstvo, da imata v partnerstvu vsak polovico deleža, pa se možnosti, kjer lahko drug drugega obogatimo in si dvignemo kvaliteto življenja, odpirajo v neskončnost.

Lep pozdrav,
Default avatar

Eli L.

Pozdravljeni g. Vezal.

Hvala za vaš lep in pomirjujoč odgovor.

Jaz se zavedam tega, da sva v prijateljskem in razumevajočem odnosu. Tega s nebi rada zapravila. Zato pa si ne želim pritiskat nanj. Sva dobrovoljni osebi in vem, da sem s svojim pritiskanjem v preteklosti naredila velik odmik v najinem razmerju.

Vi kot terapevt pomagate pacientom, da jim s svojim razumevanjem in posluhom dajete vsaj del ljubezni in podpore, ki je niso imeli v otroštu. Namen vsega je, da človek sam sebi postane terapevt. V odnosih resnično nastanejo razpoke tam kjer smo najbolj ranljivi. In ja, lahko sta si tudi partnerja terapevta ampak z veliko sočutja, razumevanja in SPOŠTOVANJA!

Pomembno je, da med nama ne čutim RAVNODUŠJA, to je zame pokazatelj prenehanja ljubezni.

Prvo izhajam iz sebe in svojih potreb. Vendar s pritiskom bi mu vceplajala občutek krivde in da ni dovolj dober moški. DA SPLOH NI MOŠKI!

Zvečer, potem ko sem vam napisala mail sem šla k njemu v posteljo brez spodnjih hlačk. Brez kakršnega koli namigovanja. Zjutraj preden je otroka peljal v šolo me je pobožal in rekel : " Lepa si mucika"

Verjamem mu! Želim si poudarjati svojo ženskost na nežen in zapeljiv način in želim mu ugajati. Želim mu pomagati saj imam v sebi veliko kar mu lahko dam.

Srčno verjamem, da bova s pomočjo strokovnih oseb preskočila tisti del in strahove, ki so nastali v obdobju njegove pubertete.


Rekla bi, da je imel precej nespoštljiv odnos do punc in, da jih je hitro označil za K**** in jim tudi ni zaupal. Na začetku je precej poudarjal, da te ženska zašije na prefinjen in eleganten način. Na način, ki ga noben moški ni sposoben.

Ok, delala bom na najini bližini še naprej. Rada se masirava, božava. Bom pa bolj vključila olja in vse sproščujoče zadevščine.

Verjamem, da bodo prišla časi, ko bova 3x na dan! :)

Iz srca hvala in veliko dobre volje še naprej!

Eli
Default avatar

Mika76

Živjo, Eli L.,

prebrala sem tvoje pismo (saj ne zameriš, ker rečem kar ti) in me je zelo ganilo, zato sem se odločila, da ti napišem par besed. Ni me ganilo le zaradi zgodbe - tudi moja je namreč v nekih stvareh podobna - ampak zato, ker se mi zdi, da si res dobra oseba. Zelo iskrena, čuteča in uvidevna, potrpežljiva, hkrati pa neposredna, nič potuhnjena. Pripravljena pomagati. Takih punc je zelo malo. Vesel mora biti, tvoj fant, da te ima. In po mojem tudi je.
Kar bom v nadaljevanju napisala, bom zato, ker imam podobno zgodbo. Neke stvari se razlikujejo, ampak v osnovi čutim podobnosti. Mislim, da si mu zelo všeč in da te ima zelo rad. Mislim tudi, da je to s tabo zanj čisto drugače kot vse, kar je doživel prej z ženskami in da jih zato tudi označuje na malo tak način ("samo za nategnit"). In zdaj tega ne more sestaviti skupaj. Z njimi je lahko seksal, ker so mu bile čustveno daleč. Ti si mu pa sčasoma postala čustveno blizu. Verjetno je zelo občutljiv, pa še izkušnja z materjo, ki je odšla stran, pa mogoče je še kaka druga pomembna oseba, na katero se je navezal, šla stran. Ti si mu všeč, sicer se ne bi s tabo na tak način družil in se trudil (verjetno na vseh področjih razen na seks.), samo nekaj ga drži za vrat, nekaj ga ustavlja. In to se je težko pogovoriti oz. nič ne spremeni, če se o tem pogovoriš, se ne reši le s pogovorom. Tiste porno strani, ki si jih videla, po mojem pomenijo le to, da ima problem v odnosu (in da ni to, da ga ti ne privlačiš, le določeni pogoji niso izpolnjeni, da bi se to videlo oz. da bi znal, zmogel ukrepati, se prepustiti). Veš, tiste punce tam na internetu so vse daleč, nobena ne bo stopila ven iz ekrana, nobena ne bo spregovorila z njim, stopila z njim v odnos. Tako da se ti res ne ukvarjaj s tem, da mu nisi všeč itd., ker gleda na netu, kajti ne gre za to. Res, ne gre za to; gre za to, da ima čustveni problem.
To je to, a kako zdaj naprej, kako rešiti to? Skušaj se umiriti v seks. smislu, zadovolji se kdaj sama. Poskušaj čim bolj umakniti ta pričakovanja od njega in probaj živeti z njim, čutiti z njim, nevsiljivo, uvidevno, na tak način, da si hvaležna, da ga imaš in da se vama kakšne stvari skupaj dogajajo. Pa saj to že vse počneš. Če sta malo bolj intimna, ne razmišljaj o tem, da se mora končati z jasnim seksom, crkljaj se samo na tej meji in pusti, da gre, kamor gre. Lahko gre tako naprej še dolgo, gotovo se ne bo spremenilo v enem mesecu. (Lahko pa se, nikoli ne veš.) In bodi potrpežljiva in čuteča. Skupaj lahko sestavita tista dva svetova - čustvenega in seksualnega. Le traja nekaj časa in truditi se je treba - še bolj na drugih področjih kot na direktnem seks. In - ni impotenten, niti slučajno ne, samo v stiski je, to je vse. In tudi glede oralnega seksa: za nekatere je to še bolj ranljiva stvar kot penetracija, se počutijo povsem nemočne pri tem. Tudi pri tem morda le potrebuje čas. Lahko pa mu to pač ni preveč všeč - boš videla. Tudi to se vse lahko spremeni. Nobena stvar na svetu ni fiksna za zmeraj.
In veš kaj še: ravno to, kar pišeš, da med vama ni ravnodušnosti, pomeni, da gre vajin odnos ves čas naprej, da se ves čas nekaj z njim dogaja, tudi če se na enem področju zdi, da se ne. Nekaj se bo moralo spremeniti, se zgoditi, če ga tako razvijata in peljeta naprej. Samo en čas je treba, in veliko potrpežljivosti, in veliko so-čutja.
M.
Default avatar

bilbika

Eli....točno tako je pri nas doma....za znoret.LEPO PROSIM, če najdeš rešitev....PIŠI, hvaležna ti bom večno
Default avatar

Wenga

Po mojem mnenju se boji custvene blizine, ker je nevarna. Brezpogojna ljubezen zahteva
celega cloveka. Ce se dajes v celoti, si lahko zelo prizadet, ce pa imas se malo rezerve in
imas cloveka na distanci, se ti to ne more zgoditi. Mogoce že ima tako izkusnjo, pa ti zanjo ne ves.
Samo moje mnenje.
Default avatar

za vse

Vse, ki imate takšne probleme s partnerji, bi morale malo bolj pogledati, kaj on v vaši odsotnosti počne na računalniku. Zelo dosti fantov poznam, ki so odvisni od pornografije, portalov za spoznavanje ljudi, ipd. Tukaj oni izživijo svojo spolnost, partnerke pa niti pojma nimajo o tem. Opazijo le posledico te odvisnosti: nezanimanje za realno žensko v seksualnem smislu.
Default avatar

Antigen

Bom še jaz svoj piskrček pristavil.

V moji vezi je podobno, začela sva s seksom po 5-6 ur vsakič, ko sva se dobila, nadaljevala v skupno življenje, seks vsak dan, intenziven, poln orgazmov na obeh straneh...
...danes, po 7 letih veze, pa seksava le še 1-krat na mesec in zanimivo, je zelo podobno, kot pri tebi - takrat je strast intenzivna, seks poln, vznemirljiv, kot nekoč. Ne gre samo za kvikija, na hitro 5 minut pa spat, ampak uro, dve lepega doživetja.

Mene, kot moškega v zvezi, pa sedaj enostavno ne privlači več misel na seks.

Po eni strani je tu močno spoštovanje, lep odnos in ljubezen, ki jo imava. Iskrenost, pogovori, humor, vzajemna pomoč, stojiva si ob strani....vse to štima kot nekdaj, vse to je iskreno, polno, brez prevar in laži.

Na drugi strani pa - vsaj jaz tako čutim - je popolnoma odsotna volja do seksa, medtem ko partnerka pa umira od želje po seksu. Isti problem, ne čuti se več privlačno, ne počuti se več ŽENSKA, ker je seksa toliko manj.
Ampak zame je to nekako sosledje dogodkov. Finančni problemi, živim PRI NJEJ, denar ima večinoma ONA, vse uredi in organizira ONA, jaz le občasno prinesem kaj denrja domov in sem zvečine depresiven in tečen zaradi ogromnih FINANČNIH problemov, pa še zdravje me je načelo, precej psiha, izgubil sem 90% samozavesti in samostojnosti, nimam hobijev, nimam prave družbe, ne rekreiram se in ja, tudi jaz sem ter tja pogledam kakšne seksi mlade suhice na netu in "si ga vržem na roke".

Jo imam kaj manj rad?
NE, še vedno in ZELO jo imam rad.
Ampak imam občutek, da sva bila prej JAZ, moški, ki sem jo privlačil, ji ponudil pomoč v življenjski situaciji, jo REŠIL pred celim kupom problemov, imel sem šiht, dober avto, stanovanje, denar, družbo...skratka, bil sem precej blizu takšni samopodobi, kot bi si jo zase želel.
Sedaj sem pa samo še senca samega sebe in partnerka je zame sedaj bolj mama in moj skrbnik, kot punca, ženska.
Žalostno, ampak resnično :(

Spotoma se je tudi ona precej zredila, za 15-20 kil, kaj pa vem, pa z leti tudi vonjave "zgoraj in spodaj" niso več tako prijetne, kot so bile in suma sumarum, imam še dodatne razloge, da mi ni do seksa.

Rad bi verjel, da bo nekoč drugače, da se bo pojavila neka situacija, ki mi bo dvignila samozavest, kjer bom jaz zopet postajal takšen JAZ, ki si bom všeč in bo s tem prišla tudi želja po seksu. Rad bi to verjel, ampak nisem toliko prepričan v to, da bi si upal pametovati drugim.

Mogoče, če si dovolj mlad in spoznaš, da ne samo, da ni več spolne privlačnosti, ampak da tudi spoštovanje do partnerja zamira, da se ne vidiš več v bodoče z njim in da z njim ne bi želel dočakati starosti...mogoče je takrat čas, da rečeš zvezi adijo.
Po drugi strani pa, ČE SI OBA ŽELITA REŠITVE in predvsem, če ni skritih namenov (recimo, da želi partner stran, pa si tega ne upa jasno povedati in le upa, da bo zveza sama po sebi razpadla, ali če nima partner nekoga drugega že v čakalni vrsti), potem se da veliko stvari rešiti:
- s skrbjo za lastno telo, malo telovadbe, discipline v prehrani, zdravim življenjem
- s pogovorom, iskrenim, mogoče s pomočjo terapevta
- in z obnavljanjem lepih trenutkov, poudarjanjem lepega, ljubezni, radosti ter hitrim pozabljanjem slabih trenutkov

Kaj pa vem, tako nekako se mi ta trenutek zdi.
Upam, da ti uspe priti do sreče, tako ali drugače :)
Default avatar

Gizzox

Tako kot je Antigen napisal. To pride zato, ker moški nima več občutka moškosti in je samo še neki privesek k svoji skrbnici. Ded more bit dominanten, zgrabit žensko z strastjo in si jo malo pokorit zato, da to deluje. Zarad tega se potem mnogi tudi drugam zatekajo, ker tam pa niso mevže ampak so nad drugo žensko spet lahko predstavljeni kot pravi moški. Sindrom druge mame je čisto zgrešen. Moški bi moral bit občutek da je steber ob ženski, na katerega se lahko vedno opre, ko je panika, ne pa, da je od ženske odvisen. Malo majn jih razvajajte in jim dajte nekaj za delat, naj se spravijo malo telovadit, da bojo ponosni na sebe in končno nebojo meli več tak ničvredne podrejene samopodobe.
Default avatar

čudno

Pozdravljeni,
odločila sem se obrniti k vam ravno pod naslov "čudno spolno življenje", saj se nama v odnosu s fantom dogaja nekaj, česar ne razumeva dobro (oba sva v tridesetih in sva imela več zvez). Skupaj sva pol leta in v preteklosti sva oba imela izkušnjo, da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bova spala z osebo, ki naju je takrat privlačil/a. Bilo je torej veliko telesne privlačnosti, strasti, ne pa toliko neke globine, ljubezni. Midva sva se našla kot dve sorodni duši in se imava rada (četudi se imava občasno čez glavo, torej kot neko nasprotje). Nisva takoj preskočila na spolnost, vendar tudi čakala nisva dolgo, telesi sta čutili potrebo in željo tudi po tovrstni bližini. Na začetku je spolnost v smislu strasti in želje po drugem izgledala ok, vendar so se kmalu pokazali čudni občutki. Fant ima večkrat občutek, da ni prav, da to počne, da se počuti kot da bi me zlorabljal in če želi do orgazma, mora te občutke prav odmisliti, kar pa se mu ne zdi prav oziroma zaradi občutkov, ki ga spremljajo, to težko naredi. Podoben občutek imam tudi jaz. Počutim se, da moram v spolnosti postati egoistična oziroma odmisliti njega, da bi sploh še kaj doživela. Na ta način moram reči, da se tudi meni zdi, da zlorabljam fanta in da sem skrajno egoistična. Če pa bi se zmenila, da bi se spolnosti za nekaj časa odrekla, se mi zdi, da bi me spet vleklo k temu oziroma bi spet čutila željo po njej. Včasih me je po orgazmu prevzela žalost, zdaj pa se to lahko pokaže že veliko prej, saj ta fant to nekako čuti in opazi in je pozoren na to, kaj se dogaja z mano. Pogosto sem imela ali še imam po spolnosti veliko željo (ko sem sama, enako on), a v odnosu s tem fantom postaja vse nekako drugače. Sedaj se dogaja, da se ne moreva več sprostiti, kot da bi na hitro želela, da se seks zgodi, a zdi se mi da že to hotenje vse pokvari, ni sproščenosti. Fanta skrbi, kako bo s tem v nadalje, mene pa ne skrbi to področje toliko samo po sebi, temveč bolj to, ali bom lahko kdaj živela spolnost brez slabih občutkov, kot normalna odrasla ženska, ki lahko živi svojo spolnost. Prosim za pomoč in vnaprej hvala.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Kar opisujete razumem kot razcep med telesnim doživljanjem seksualnosti, s fokusom na telesne senzacije in na drugi strani dimenzijo spolnosti, kjer je prisoten odnos, s čustvi, navezanostjo, globino, ljubeznijo.
Seksualnost razumem kot telesni korelat čustvenega doživljanja bližine in povezanosti, seksualnost je nadgradnja ali dopolnitev tega, kar ste poimenovali globina in ljubezen.

Vajine pretekle telesne izkušnje seksualnosti pa so opremljene z zapisi brez čustvene podlage, na odzive trenutnega vzburjenja, ki ni imelo dolgega trajanja. Te izkušnje niso omogočale čustvene varnosti. Zdaj sta verjetno zmedena, ker sta se srečala s spolnostjo v nekih novih okvirjih, kjer so prisotna čustva, pripadnost, zvestoba. In to seveda povzroča nelagodje.

Vključevanje čustev v odnosu, zavedanje čustev je pot, po kateri bosta pretekle izkušnje morala nekako preokviriti. To je tudi edina pot, na kateri lahko najdeta pomirjenost v povezanosti.

Lep pozdrav,
Default avatar

margaretina

Pozdravljeni vsi skupaj :)
Pisem, ker sem soocena s podobno zagato.. S fantom sva skupaj sedem mesecev in sva zelo navezana drug na drugega. Ko sva zacenjala sem bila jaz tista, ki je prevzela vlogo pobudnika. Vse je potekalo bolj nahitro in mimogrede, bolj za eno noc, vendar se je razvilo. Ze na zacetku mi je bilo jasno, da je fant introvertiran, zdaj vem da je custveno nedostopen in narcisoiden.. Sama ga imam zelo rada in si ga neizmerno zelim. V preteklosti, ko sem sama uzivala v lepih in ljubecih zvezah je sam hodil z starejsimi zenskami in tudi drugace neprimernimi dekleti. Vseeno mi je za preteklost, vendar me moti, da je preboleval zadnjo zvezo dve leti. Mi je pa jasno, da je nekaj narobe. Spolnost ni bila nikoli zelo zadovoljiva, vendar si zelim da bi funkcionirala. Sam zelo tezko dozivi orgazem, nikoli mu ne pride brez lastne pomoci. Priznal je, da je odvisen od spletne pornografije in da mu nikoli ni prislo brez roke... stara sem 24 on pa je tri leta starejsi.. po odnosu mi je pogosto hudo in tega ne znam skriti. Po eni strani mu zamerim in si zelim da bi se mi odprl, zelim nama lepo spolnost ampak mi niti ne zeli povedati kaj ga privlaci iz kaksne zelje ima. Po dveh mesecih zveze mu je bilo dovolj da sem mu bila zmeraj na uslugo, ko pa sem zelela biti intimna me je zavrnil. Prislo je tako dalec, da ubistvu nikoli nisva bila intimna na mojo zeljo, tudi sama sem se ujela da si ga ubistvu ne upam zapeljati do postelje in hkrati sem umirala po zelji za njim.. ima tudi tezave z erekcijo, med samim odnosom mu upade. Pravi da zato ker mu pade pozelenje. Strasno mi je hudo vendar bi rada stvari uredila ce je le mozno. V preteklosti sem imela zelo zdravo spolno zivljenje, ki pa mi ga zameri in mi venomer mece naprej da sem nimfomanka. Pri teh letih s spolnostjo dvakrat na tedn na dober teden...
Precej solz potocila ob pisanju, saj ne moreva dolgo zdrzati brez kontakta in sama se ne morem dolgo pretvarjati da bo bolje.. ne vem kaj naj. Pogovor ne zaleze, narazen pa tudi ne moreva biti. Vcasih imam obcutek da fantje dan danes niti ne zelijo biti intimni z zensko saj nas ne znajo ali zelijo prositi za tisto kar jim ponujajo zenske in ekrana in tega niti ne potrebujejo saj so samozadostni..
Nisem nikoli silila v njega, zdaj ko sem pustila in se je odselil domov pa sva bila ze dvakrat intimna. Je zelo posesiven in sumim da je bil intimen z mano zato ker se boji da bom sla z drugim, takoj ko bi bila pa spet samo njegova bi me zanemarjal. Domov me je povabil enkrat samkrat na mojo prosnjo in takrat sem opazila da ima velike probleme s tem da bi me spustil blizu svojemu svetu. Ker cutim, da ga imam zelo rada, kot se nikogar, bi rada nekako resila probleme, vendar ne gre brez njegovega sodelovanja. Ne znam se mu priblizati na nacin da bi se mi odprl iskreno, in tudi se mu ne znam vec priblizati intimno, kar je zame zelo hudo, se ne pocutim zazeljeno. O vsam sva se ze pogovorila in ne prideva nikamor. Prosim za nasvet.
Hvala in lepe pozdravcke
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Opisujete vedenje, ki zadeva intimnost in je eno od bistvenih področij, da partnerski odnos lahko deluje. V tem, kar opisujete, je veliko neperspektivnih navad ali lastnosti: odvisnost od pornografije, čustvena zamrznjenost, zaprtost, neodzivnost, teža preteklih zvez… Vse te navade se s časom bivanja v odnosu le še okrepijo.

Prvo vprašanje je za vas – kako boste s tem?
Drugo vprašanje – koliko sta skupaj pripravljena narediti, da v odnos pripeljeta vedenja, s katerimi bosta oba udobno?

To je večno vprašanje in dilema – če je en od partnerjev zadovoljen, drugi pa ne – kaj narediti?
Partner, ki ni zadovoljen, ki trpi, ki nima zadovoljenih potreb je preprosto v vlogi in na položaju, da postavi meje, se postavi zase, postavi tudi pogoje, če je potrebno. Drugi partner s svojo odzivnostjo pokaže, koliko mu je mar za partnerja, ki je v stiski, koliko mu je mar za odnos.

Tukaj ne gre za to, da je z nekom nekaj narobe, temveč gre za to, da je nekaj v odnosu, kar en od partnerjev težko prenaša, mu s tem ni udobno… In vprašanje je skupno: Ali bova naredila spremembo, da nama bo skupaj lepo? Ali nama je odnos toliko vreden, da sva pripravljena iti v spremembo?

To so ključna vprašanja pri vseh zatikih v odnosih, ne samo na področju spolnosti.
Iz svojih terapevtskih izkušenj pa lahko pripomnim, da v vašem primeru dvomim, da bosta lahko do spremembe prišla brez strokovne pomoči. Opisana vedenja namreč potrebujejo delo na zgodbah čustvenega razvoja in zgodnje navezanosti.

Lep pozdrav,
Default avatar

salomonka

Pozdravljeni,

moj problem je sledeč. Med nama s fantom je 7 let razlike in sedaj sva v zvezi 10 mesecev in še preden sva se spustila v spolni odnos mi je govoril, da se boji, da ga bom pustila ker že dolgom časa ni bil z nobeno punco in da ne zna seksati. Sem ga pomirila, da tudi sama nisem nek ekspert in da je važno samo da uživava. Na začetku nama je bilo lepo, in ne vem kaj ga je tako skrbelo, ker je bilo vse super. Sedaj pa že dobre 3 mesece nič. Vmes sva enkrat poizkusila, pa je bilo katastrofa, sploh ni bil dovolj vzburjen in enostavno nisem več vedela kaj naj naredim, na koncu mi je rekel, da mi je že na začetku zveze povedal, da on tega ne zna. Počutila sem se totalno nesposobno. Vsakič, ko se mu hočem približati me na lep način zavrne. Ampak jaz se počutim tako neprivlačno. Pred dnevi sem ga zalotila pred televizijo kako se zadovoljuje, mislil je da spim in ko je videl, da sem prižgala luč v kopalnici je hitro potegnil odejo čez in se delal kot, da ni nič. Nisem mu nič rekla, ker sem se enostavno zlomila in odšla v posteljo. Ne moti me, da se zadovoljuje ampak tudi sama imam potrebe. Naslednji dan sem ga vprašala, če je mogoče v meni problem, da ga ne privlačim, pa je rekel, da ne in da je z njim nekaj narobe, da je čuden. In to je bilo vse, ni mi hotel povedati ničesar več. Potem sem ga vprašala, zakaj se je tako ustrašil prejšnji večer pa je rekel, da se mi je samo zdelo. Potem so sledili sms-i v stilu, da je najslabši fant, pa da ni važno kaj on hoče, da je nepomemben. Drugače se dobro razumeva, je pozoren in me ima rad samo v spolnosti nama pa škripa, oziroma ima dneve, ko začne o tem kako je on nepomemben. Kadarkoli želim, da se o tem pogovoriva, se začne izmikati, da ni nič, da je dobre volje. Ne vem več, kako naj mu pomagam oziroma kaj lahko še storim.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani,

Zgodba se nanaša na doživljanje intimnosti, ki ni samo telesna intimnost. Vsak ima svoje zapise preteklih izkušenj glede doživljanja intimnosti in načinov, kako je bilo varno ali pa ni bilo varno - to intimnost deliti z bližnjo osebo.
Občutki, ki jih ima vaš fant so njegovi in nimajo veze z vami. Predstavljam si, da je v veliki notranji zadregi med nekimi navadami, ki jih ima, nekim notranjim nelagodjem, in med željo, da bi bil povezan z vami.

Vse take zgodbe rešujemo na individualnih partnerskih srečanjih, kjer se pokaže, da so za stiskami, neke povsem druge zgodbe. Prav tako pa se pokaže, da je teža, ki jo nalagamo stiskam na prvi pogled, prevelika in da lahko veliko bremen odložimo.

Lep pozdrav,
Default avatar

BrezS

Pozdravljeni!
S partnerjem sva skupaj vec kot 10 let, oba sva v zgodnjih 30ih, brez otrok.
Priblizno dve leti imava resnicno redko spolne odnose (2-4 mesece), pa se takrat se mi zdijo nekoliko prisiljeni (ker sva ravno na dopustu, pa dajva...).
Ja, oba sve se v tem desetletju nekoliko zredila, spremenila, mene sicer v vsakdanu to moti, ampak v postelji mi je resnicno vseeno...
Velikokrat se pocutim kot seksualni maniak, ker si zelim bolj pogostih spolnih odnosov. Najprej sem sama prevzemala pobudo, potem sem se pocutila kot da prosjacim... In sem nehala. Ne vem kaj bi mi lahko bolj zbilo samozavest in zenskost, kot zavracanje partnerja. Ki si ga se vedno mocno zelim.
Poskusala sem se pogovoriti tako mimogrede, pa v sali, pa v prepiru,... Nic. Niti odgovora kje je problem... Predlagala sem pogovor s strokovnjakom, pa mi je odgovoril da tako hudo pa nama se ni!!!! In sem se uprla, da mislim drugace. Razzirajo me dvomi, da ima ljubico... On to zanika in se smeji...
Ne predstavljam si zivljenja brez njega, res ga imam rada, vendar tako ne bo slo naprej. Ne dvomim, da me ima rad, kar mi tudi pove (in pokaze na zelo platonski nacin...). Vendar imam tudi jaz svoje potrebe, ki vedno bolj silijo v ospredje.
Pred kratkim sem spoznala precej mlajsega fanta (ki je prav tako v zelo aseksualni zvezi), s katerim sem dozivela resnicno dober seks. Obema so v istem trenutku popustile moralne zavore (glede katerih sem bila vedno prepricana, da mi ne morejo) in se je zgodilo. Nobeden od naju niti pomisli ne, da bi zapustila svoje partnerje. Nakljucno sva se nasla dva, ki imata v odnosu vse, razen spolnosti...
Po svoje mocno obzalujem varanje in nocem si predstavljati partnerjevega odziva, ce bi izvedel. Vendar sem po drugi strani bistveno bolj mirna (po partnerjevo "manj tecna") in manj napeta. Zivljenja na "dveh tirih" ne morem oz niti nocem nadaljevati, vendar mi spolnost res veliko pomeni. Partner to ve, vendar imam obcutek, da se prav nic ne trudi v to smer. Dolgorocno gledano nocem biti zagrenjena in tecna zena, ki bo mozu ocitala to in se kaj.
Skratka ujela sem se v zacaran krog, iz katerega ne znam izstopiti... In to vedno tezje prenasam.
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

O zgodbah po prevari lahko veliko preberete na forumu Nezvestoba.
Kar je vaša dilema, je vprašanje, kako vključiti potrebe, ki so vam pomembne v odnos, v katerem ste čustveno vključeni.

Seveda je tudi jasno, da brez odzivnosti na drugi strani te potrebe ne morete zadovoljiti.
Nekaj sem o tem že pisal v današnjem odgovoru Anonimni 125.

Brez iskrenega pogovora o vseh dejstvih, ki so za vas pomembna, vključno s prevaro, si težko predstavljam, da boste spremenili ponavljanje tega, kar živite sedaj.

Lep pozdrav,
Default avatar

alpi80

kadar "hidravlika" ne deluje tako kot mora in to se nam moškim dogaja postane velik problem
stroka pravi,da je rešitev v glavi osebe,sam ne bi vedel,mogoče...res pa je,da če penis med akcijo pade dol to predstavlja totalno izgubo samozavesti
moški med sabo ne radi govorimo o takih problemih