on neče!
Spoštovani!
Ne poznam vaše starosti in nič ne vem o vašem partnerskem odnosu.
Pritožba, o kateri govorite, mi je poznana iz zgodb v partnerstvu, kjer se je po začetnem obdobju zaljubljenosti, po nekaj stresnih dogodkih, navadno tudi po rojstvu otrok, zavzetost v odnosu z moške strani ohladila. Tako o tem navadno pripovedujejo ženske.
Ko raziskujemo razloge za spremembo, najdemo mnogo zgodb. Vsak odnos ima svojo. Od tega, da so si moški našli pornografijo, kjer se na skrivaj in brez nekega velikega truda zadovoljujejo, do izgube medsebojne bližine, za kar pa je spet vse polno razlogov. Skupni razlog je v tem, da sta se partnerja nekje na poti zgrešila in ne delita več tega, kar vsak v sebi doživlja. Prenehala sta z vedenji, ki ohranjajo povezanost in bližino.
Ko pridejo taki partnerji po pomoč z zavestno željo, da bi se srečali v zgrešenih svetovih, ni potrebno veliko, da se bližina in tudi živost v spolnosti obnovi in postavi na nove tirnice.
Sicer pa na vprašanje, kam gre ta svet, v tem trenutku in v teh okoliščinah z znanimi metaforami iz polja seksualnosti ni težko odgovoriti. Ampak to ne sodi več v področje medsebojnih odnosov, ki jim je namenjen ta forum.
Lep pozdrav,
Ubistvu z vprašanjem kam gre ta svet sem mislila le to, da je bilo včasih rečeno, da smo ženske “krive” za pomanjkanje seksa v vezi.
S bolj kot prebiram forume bolj se mi zdi, da je sedaj kontra. Spomnim se celo komentarja nekega moškega ali fanta, ki je komentiral… kje jaz hodim, da ne najdem tako potrebne punce. Zmagal bi.
No pustimo to.
Najina leta jaz jih imam 28 partner 32. Pri nama je največji problem, ker partner nima želje po samem spolnem odnosu. Če mi ga že uspe vzburit je potem v redu. Se potrudi zame, me pripelje do orgazma. Tudi med sami odnosom mi pride. Me pa moti to, da mu prehitro pride. Moti me tudi to, da ko zaključi, da mu je vseeno zame zanj za cel svet. To tudi sam pove. Če ga oralno zadovoljim mu po tem, ko mu pride tudi to ne pomeni veliko.
Imam pa še ta problem. Ker bi jaz velikokrat na teden recimo vsak dan (v tem vidim pač sprostitev, čutenje njegove bližine, ljubljeno… kakorkoli) me on zavrača, ne pusti mi, da mu pridem bližje kot toliko, da ga vprašam, če bo akcija. On ponavadi reče ne da se mi ali mi ne paše. Meni ponavadi postane tako hudo pri srcu, da se največkrat obrnem stran, ker imam tako solzne oči. Drugače pa imava tri otroke. Dvomim, da ima katero drugo. Moti pa me tudi to, ker mi sam reče naj si poiščem drugega za zdraven. Jaz si želim njega, njega in samo njega. Želela bo tudi še kaj več in kje drugje kot vedno v spalnici in vedno v istem položaju.
In kako naj se počutim drugače kot zavrženo, neprivlačno…