Boleči spolni odnosi
Pozdravljeni!
Moj problem je naslednji, sem v zgodnjih 20-ih, s fantom sva skupaj malo več kot 1 leto, on je moj prvi fant. Skoraj vsakič (v 99%) ko spiva skupaj, me boli. Poskusila sva že vse, ampak nič ne pomaga. Ne jemljem KT, tak da to ni problem. Čeprav sem zadosti vlažna, sva se zmeniva da probava naslednjič z lubrikantom, mogoče bo boljše.
Naj povem da je že 1. spolni odnos bil zame zelo boleč, kar je tudi normalno, saj sem bila nedolžna. Potem so se bolečine nadaljevale, bolelo me je tudi drugič, tretjič… Bila sem velikokrat pri ginekologinji, ki me je pregledala, pravi da je z mano vse vredu. Celo testirat me je dala na eno spolno prenosljivo bolezen, test je bil negativen. Dva različna ginekologa sta mi rekla da imam zelo močne mišice (predvidevam da medeničnega dna), kar bi znala biti posledica dolgoletnega ukvarjanja s sportom. Mogoče me zato boli, ne vem. Skratka, čisto sm obupana, saj v enem letu nisva najdla rešitve, po spolnem odnosu se počutim slabo, vmes so tudi bila obdobja,ko sem se jim tudi izogibala. Če ne greva do konca, se tudi v tem primeru ne počutim dobro, saj se mi zdi da je zaradi mojim (najinih) težav partner prikrajšan normalnega spolnega življenja, katerega je pred mano bil vajen.
Za predigro si z partnerjem vzameva dosti časa, partner me privlači, tak da v tem ni problem. Ker me vsakič boli, potem imam v glavi da bo bolelo, nakar podzavestno stisnem mišice in sem non-stop v začaranem krogu. Zadnjič sva se s partnerjem menila o tem, vmes sem težavo odmislila, potlačila, poskušala pozabiti… Po pogovoru sem se spet spominjala vseh težav, bolečin in vsega. Na začetku sem imela par ginekoloških problemov (vnetja, glivice), ampak sem se pozdravila. Naj povem da me je ginekologinja napotila k psihoterapevtu, bila sem večkrat in še hodim, ampak do bistva problema še nisva prišli, saj uvodni pogovori kr trajajo. Resnično ne vem kaj naj naredim, da bi vsaj malo omilila težavo. Strah me je namreč da bi partner šel drugam, po tisto kar doma ne dobi. On pravi da me ima najraje in da nikamor ne gre, da hoče samo mene. Skratka čisto sem zgubljena, bolj kot razmišljam kaj bi se dalo narediti, slabše je. Imate morda kak nasvet zame?
Vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovor in Vas lepo pozdravljam.
Spoštovani!
Lepo ste opisali začarani krog, na katerega vplivamo s svojimi mislimi. Rezultat je vedno enak: rečemo si , da ne smemo misliti na bolečino, in s tem okrepimo misel na bolečino. Rečemo si, da moramo biti sproščeni in s tem okrepimo zakrčenost mišic.
Verjamem, da ste okoli težave z bolečino že zelo nestrpni in obupani. Obiskujete tudi terapevtko.
Vse, kar ste napisali, ima seveda smisel. Tudi bolečina in njena prisotnost. Vendar se včasih teh zadev lotimo z neprave strani in s tem samo še povečamo težavo. Recepta pa seveda ni, in je potrebno raziskovati, kateri pristop je pravi.
Če ste se tega lotili s terapevtsko pomočjo, je seveda nesmiselno mešati dva pristopa. Saj veste, tisoč babic, kilavo dete.
Kljub temu lahko poskusite nekaj povsem praktičnega. Pomislil sem, ali ni vaše veliko prizadevanje, da bi rešili težavo, tudi način, ki prispeva k zakrčenosti in trajanju bolečine. Morda vam zveni protislovno.
Skratka, obstajajo misli, dejanja in vedenja, ki hranijo bolečino, ki jo vzpodbujajo. Z drugimi besedami, v našem vedenju so določeni odzivi, ki krepijo neko težavo. To je včasih videti res protislovno. Rečeš si, zdaj bom pa sproščena in me ne bo bolelo in glej ga zlomka, telo se odzove ravno kontra. Ali, ne sme me biti strah, in strah se pojavi. Če je tako, gre samo za dokaz, da s svojimi mislimi ali prepričanji ali strahovi ali vedenji krepimo odziv, ki ga ne želimo. Torej so misli, ki so po vsebini namenjene pomirjanju (inhibiciji), v resnici (po svojem delovanju) vzpodbujevalci.
Preprosta logika bi narekovala, da obrnemo misli in dejanja v nasprotno smer. In poskusimo, kako bo to učinkovalo.
Ali si vsakič, ko sta s partnerjem intimna, rečete, zdaj pa bodo spolni odnosi in, joj… Kaj, ko bi si za začetek dovolila, da se lahko ljubkujeta in ni potrebno imeti spolnih odnosov?
Ali bi vam partner lahko zagotovil, da vas zaradi tega ne bo zapustil? – To je zelo pomembno, kar resnično potrebujete – namreč, zagotovilo varnosti.
Ali bi bil z vami lahko potrpežljiv do te mere, da preprosto začnete uživati v vajini telesni bližini in da vi narekujete, kje je za vas prostor za uživanje? Ali lahko vi določite in se srečate z načini, ki bi vam pomenili užitek v telesnosti? Ali poznate, kaj vas resnično vzburja? Ali se lahko medsebojno samo vzburjata in se dogovorita, da ne bosta imela genitalnega stika? (Če do tega pride po vašem namigu ali na vašo pobudo, je to seveda dovoljeno – vendar naj bo to spontano, kot možna in NEOBVEZNA posledica, in ne kot obvezna vnaprejšnja misel).
Skratka, kar bi poskusil, bi vse MORAM spremenil v NI TREBA. In se prepustil vajinemu spontanemu stiku in medsebojni igri, ki naj sama narekuje tok stvari. Kot ples, ki se mu prepustite, da vas vodi, kakor je vam prav.
Lep pozdrav,
Prvo bi se Vam rada zahvalila, da ste si vzeli čas in mi odgovorili.
Dali ste mi misliti, da je mogoče res v tem problem, ker si nekaj dopovedujem in se trudim, telo odreagira pa čisto nasprotno, proti moji volji. Pogosto se vse vredu, dokler ne pride spolnega odnosa, takrat si rečem moraš se sprostiti, saj sem večkrat čutila da nimam ravno sproščenih mišic. Ko boljše pomislim me ni bolelo mogoče 2X do zdaj, takrat se mi je uspelo odklopit in ne razmišljati preveč o bolečini.
To da ne greva do konca, ampak da se samo cartava sva že poskusila, saj je moj fant pred časom pisal eni strokovnjakinji na tem področju, ki mu je ravno to svetovala. Napisala je tudi da je rešitev težave predvsem odvisen od mene.
Fant mi je zagotovil, da me zaradi teh težav ne bo zapustil, ampak v meni se vsake toliko pojavijo dvomi in misel da mu bo enkrat prekipelo in da bo šel proč. Rada tega sem večkrat tudi ljubosumna (kar po naravi sploh nisem), vsakič si domišljam da me sigurno vara in iščem dokaze, ki jih sploh ni. To slabo vpliva na najin odnos.
Fant je potrpežljiv, se bova pogovorila in mu bom predlagala da počasi napredujeva, da najprej sploh ne spiva skupaj. Ginekologinja se mi je resnično posvetila in predlagala naj začneva s prstov in šele nato nadaljujeva s spolnimi odnosi, ampak mene je tudi s prstom bolelo, prav nič mi ni ugajalo. Fant me je vprašal če mi paše, pa sem po pravici rekla da ne, potem tega več ni poskušal. Ja, mislim da poznam kaj me vzburja, s tem mislim na vse drugo kar ni v povezavi z penetracijo. Včasih tudi razmišljam, da me mogoče boli ker je fant nadpovprečno obdarjen. Vsaj nekatere punce tak pravijo, da boli, jz nimam z čem primerjati, saj je on moj prvi fant. Sm pa prebrala povprečne mere in ne, nisem imela ravnila v rokah pri spolnem odnosu, ampak sem vzela ravnilo v roke in si izmerila določene razdalje ter na ta način približno ocenila. Ginekologinja pravi, da se nožnica zelo prožno,da se prilagodi, navadi. Tako da sem že razmišljala o vseh možnih vzrokih, ki mi povzročajo bolečino.
Lahko se komot zmeniva da ne bova imela genitalnega stika, v tem ni problem. Po bolečem spolnem odnosu, sem partnerja večkrat stran odrivala, ko me je poskušal objeti. Verjetno sem imela v glavi, da ga nočem ob sebi, saj mi povzroča bolečino. Vsaj jz si to tako razlagam, čisto možno je da se motim.
Je pa tudi nekaj res, da s fantom se zelo malo cartava in spiva skupaj, saj on veliko dela in je potem zvečer utrujen, pa tudi ne živiva še skupaj. Na zečetku sem bila vajena da se on zmeraj začel, dal iniciativo, po določenem času mi je rekel da zakaj jz nikol ne naredim prvega koraka. Ampak jz ponavadi razmišljam da je sigurno utrujen, da mu ni. Tut rekel mi je da naj ga razumem in seveda da ga, da mu občasno ni. Potem razmišljam da meni sex že ne pomeni nekaj dosti in zato se tudi obotavljam dati iniciativo. Vbistvu je vse kr komplicirano.
Ko sem bila mlada, naivna in neizkušena sem celo pristala na sex brez zaščite, saj mi je zagotavljal da bova pazila (metoda umika). Zmeraj sem mu govorila da mi raje s kondomom, saj sem vedela da ta metoda ni zanesljiva, vedno je rekel OK, kondoma pa potem ni bilo. Ko pomislim na nazaj, si to očitam, saj sem sicer zelo odgovorna oseba. Ne morem verjeti da sem v preteklosti to počela, o tem kako me je skrbelo ali bo menstruacija prišla al ne, ne bom zgubljala besed. Čeprav imam zelo točen ciklus in sm nedolžnost zgubila 1 teden pred menstrucijo, me je ginekologinja vseeno poslala na test za nosečnost, 1 teden po menstruaciji. Počutila sem se grozno, neodgovorno, zaskrbljeno, pa čeprav sem vedela da sem imela menstruacijo. Kaj takega si nikoli več ne privoščim. Zadeva se je ponovila večkrat, do zdej na prste ene roke, lahko preštejem kolikokrat sva spala skupaj s kondomom. Odločila sem se da se tega jz ne grem več, ker je enostavno škoda živcev in sekiranja, pa ker si otroka zaenkrat še ne želim, splava pa tudi ne. No vmes sem 3 meseca bila na tabletkah, ki so mi povzročale izsušitev nožnice, zato so me spolni odnosi še pekli in ne samo boleli. Odločila sem se da se je brezveze “filat” s hormoni, če imam potem stranske učinke. Ne zagovarjam ravno kemije in teh reklam naravnih sestavin tabletk, sama ne verjamem v to, mislim da gre bolj za marketinški trik. Poskusila sem podati čimveč informacij, ki bi znale biti povezane z mojim problemom, upam da nisem bila predolga.
V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljam!
Spoštovani!
Vse, kar ste napisali, ima smisel pri ustvarjanju strahu in nesproščenosti, od misli do preteklih izkušenj.
Veliko je dejavnikov, ki se lahko pri tem še prepletajo in krepijo zakrčenost in množijo strahove.
Kot sem že večkrat omenil, je spolnost v partnerstvu posledica bližine, ki jo skupaj ustvarjata. Pri tem vplivajo tudi naši vzorci in izkušnje z navezavami iz primarnih družin. To je zelo obširno področje in o tem, upam, bo ob treningu Modri ključ, tudi nekoč na voljo za vse zainteresirane uporabna knjiga.
Mnoga prepričanja so v igri, od ljubosumja, do načinov izkazovanja bližine, kdo naj da pobudo, kaj pomeni uživati v sproščenosti, kaj so potrebe pri vsakem od vaju…
Predstavljam si, da sta še dovolj mlada in imata še veliko živosti in igrivosti v sebi. Menim, da je to pot, po kateri boste lahko raziskovali, kaj bi lahko drugače namesto sedanjih načinov.
Da se počutite v odnosu varno, je seveda na prvem mestu – in to je preprosto potrebno definirati. Npr. način zaščite, kdo je za to odgovoren… Varnost ne pomeni le varne zaščite, občutek varnosti se ustvarja veliko prej in tu je spet enako vprašanje, ki se lahko ponavlja vedno in znova: Kaj lahko jaz naredim za to, da se bova skupaj počutila bolj varno?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni!
Zelo lepi in poučni prispevki tudi zame… čeprav nimam teh problemov oz. nimam niti fanta, ampak sem si vaše odgovore v mislih prenesla na raven psihe in nekako si mislim, da mi bodo enkrat prišli še zelo prav: tako prispevka bralk, kot odgovori vas, g. Albert. Sem prav hvaležna za vse to.
Zanima pa me, kdaj lahko pričakujemo tole vašo knjigo, ki jo omenjate? Mislim, da je že nastopil čas za njeno snovanje… Veliko uspeha pri tem!
vaša Bralka
Tudi jaz imam podobne probleme.
Ali mi lahko pošlješ naslov ginekologa na meil: [email protected].
Lep pozdrav
“začaran krog” se pojavi sem mnenja, da ko ima punca prvič spolni odnos in je še nedolžna nastane bolečina, ko jo fant poskuša razdevičiti ta bolečina pa vpliva na psiho. Strah pa je nato prisoten ob vsakem spolnem odnosu zato sem mnenja, da bi se mogle same punce razdevičit kajti same naj bi poznale svoje telo same vedo kako in kaj. Govorim iz osebnih iskušen kajti z bivšo punco kljub temu, da sva se razumela odlično nisva pa imela spolnih odnosov kot sva si jih želela. V meni je videla strah oz strah pred bolečino ne glede kaj sem natedil. Sedaj ko ima drugega fanta mi je povedala da je brez problema šlo kajti v meni je videla bolečino čeprav je mene imela raje kot sedanjega.
Zato punce naj vas ne bo sram raziskovati in se prepustiti užitkom kajti kako naj vas ljubimo če se same neznate in same neveste kaj vam paše.
Spoštovani!
Stara sem 18 let in pred enim letom sem izgubila nedolžnost. Bolečine so bile zelo velike in so se nadaljevale še kar nekaj časa. Od tedaj imava z istim fantom redno spolne odnose vendar ne tako pogosto.(1x na teden ali manj). Bolečina se le še redkokdaj pojavi in to ponavadi na začetku ob vstopu spolnega uda v nožnico. Vedno pa me po celotni nožnici zelo peče. Najprej malo, na to pa vedno bolj, dokler ne končama. Po spolnem odnosu pa je pekoč občutek prisoten še nekaj časa.
Od izgube nedolžnosti tudi jemljem kontracepcijske tabletke Yasminelle.
Vlažnost nožnice vem, da ni problem. Zaradi teh mojih bolečin pa ne moreva s fantom imeti normalnih spolnih odnosov. In ne vem v čem je problem, zato se obračam na vas.
Za vaš odgovor že v naprej, hvala!
Gor imaš že kupec nasvetov. Da povem še moj primer. Imela sem boleč odnos in sem se bala naslednjega. Zakaj? Ker sem imela glivične okužbe. Pa sem jih ozdravila in bolečina se je kar nadaljevala. Zakaj? PSIHA! stiskala sem mišice in bila popolnoma napeta.
Posvetuj se z ginekologom in najdi rešitev. Razlogi so lahko še premalo navlažena nožnica, alergija na pramaz, ki je na kondomu itd. Če praviš, da glivic nimaš več, da si na pregledih izvedela, da je vse v redu ti povem, da je vse v psihi.
Rešitev je ena taka res neprimerna ampak za začetek. Popij malo alkohola, da se sprostiš, ne v veliki količini, le da te malo sprosti. Nasvet ni ravno mirodajen ampak deluje. Drugače pa si s fantom opremita sobo s svečkami in romantično glasbo ter se samo objemata in sproščata, naga seveda, če boš razpoložena pojdita v odnos. Prisiliti, da boš sproščena se ne moreš. Je pa tu še tretja možnost ampak nočem da me zaprejo zaradi tega. Nisem poskusila ker sem svojo težavo rešila preden je prišlo tako daleč in to take obupanosti… Pokadi en špinel in boš 100% sproščena. Ampak povdarjam!: to je tvoja odločitev in premisli. Trava ni nič posebnega je pa prepovedana. To je res za v krizi. Sploh pa če hodiš k psihoterapevtu se posvetuj z njim.
lepo pozdravljeni 🙂
sama imam podobne probleme in imam 1 vprašanje :))
Napočil je čas za izgubo nedolžnosti, z fantom sma se odločila da to naredima ( skupaj sma bila 1 leto in 8 mesecev ko sma se odločila za 1 spolni odnos ). Za njega to ni bilo prvič, ampak zame pa. Bilo je zelo boleče, vame ni mogel do konca saj me je preveč bolelo. Hvala bogu za razumljivega fanta, saj mi je bilo zelo nelagodo ker sem upala da nebo težav. Bil je čas za popravni izpit, predigra je bila dolga, dokler se nisem počutila dovolj mokro, lepo sem se sporstila saj sem si to zelo želela, bilo je res lepo vzdušje bila sem zelo mirna vse lepo in prav. Nekje sem prebrala da je prvič bolje če si namestiš blazino pod zadnjico da si malce dvigjena in penis lžje vstopi vate. Tudi to sma storila..ampak spet ista zgudba, malo manj ko so polovice je šlo brez težav bilo je celo prijetno, ampak nato nastopi bolečina intenzivnejša kot prvič. Vsi pravijo da nekaj spolnih odnosov zelo boli, ampak kaj ko vame še cel nemore vstopiti, in mislim da velikost ni problem. Malo me je strah, mogoče zato ker sem upala da bo naslednjič majn bolečine bilo je je pa več. sem bila pripravljena, to sem si želela, vedela sem da bo bolelo, ampak ne tako. in tudi naslednji dan opazim bolečine spodaj. Avtorica ene izmed tem je omenila nekaj v zvezi s športom ? tudi sama sem šprtnica od svojih otroških let ( gimnastika ( 4 leta ) rokomet 1 leto in zdaj atletika že 6 leto ) zdaj imam pa 18 let, kmalu 19.
hvala za odgovor
Spoštovani!
Najprej bi se o bolečinah pogovoril z ginekologinjo.
O temi lahko najdete na spletu precej podeljenih izkušenj žensk s podobnimi vprašanji, kar je po mojem mnenju lahko največja pomoč. Nekaj sem jih izbral spodaj:
http://www.ringaraja.net/forum/bole%C4%8Di_spolni_odnos/m_3069860/tm.htm
http://vizita.si/clanek/leksikon/boleci-spolni-odnosi.html
http://www.planet-lepote.com/forum/viewtopic.php?t=24132
Lahko si ogledate še knjigo Ženski orgazem brez meja ali drugo literaturo.
Na začetku neke nove izkušnje imamo vsi določene zadrege. O tem je koristno, če se lahko pogovarjate s prijateljicami in dobite več informacij.
Predvidevam pa, da se je v času, ko sta čakali na odgovor, zadeva že uredila sama po sebi. Če je tako, bi bila zanimiva povratna informacija o tem, kaj je prispevalo k spremembi.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni!
Tudi sama imam problem z bolečim spolnim odnosom. Stara sem 18, partner pa 19 let in je moj prvi spolni partner. Spolne odnose imava že več kot eno leto in me NIKOLI bolelo (-če izvzamem izgubo nedolžnosti). Približno zadnje 3 tedne pa me spolni odnosi zelo bolijo. Najprej me je bolelo le na začetku penetracije, sedaj pa me boli cel čas, oziroma niti ne moreva zaključiti z odnosom. Kljub temu, da vlažnost ni problem, sva poskusila z lubrikantom, pa ni pomagalo. Pred 2 mesecema sem začela jemati kontracepcijske tabletke Yasminelle. Ali je možno, da so vzrok prav tabletke? Kajti na začetku me mesec in pol ob jemanju tabletk ni nič bolelo. Ne vem kaj drugega bi lahko bil še vzrok, menim pa da to ni psiha, kajti prej nisem imela nikoli problemov z bolečimi odnosi.
Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav!
Pozdravljeni.
Tako kot druge tu gor imam težave z bolečinami. Stara sem 21 let, s fantom sva skupaj 4 leta. Med spolnimi odnosi me boli pri vhodu v nožnico, neglede na vzburjenost. Včasih boli bolj, včasih manj, ampak vedno mi naredi ranico pri vhodu. Že večkrat sem bila pri ginekologinji in z mano ni fizično nič narobe, pravi da problem tiči v moji glavi. Ampak do tega se sama ne prebijem, kar pa počasi ampak vztrajno najeda najin odnos. To traja že kakšni dve leti. Je pa res, da že od samega začetka sem bila po spolnih odnosih malce “razbolela” kakšen dan, ampak ne spomnim se prisotnosti ranice in krvi.
Potem je pa tu še drug problem. Že približno leto, dve, ne čutim skoraj nobene potrebe po seksu, razen v redkih trenutkih. Preprosto mi ni do tega. S fantom se o tem odkrito pogovarjam ampak ne najdeva rešitve za to. Tako imava spolne odnose približno enkrat mesečno, če slučajno nisem tako “hladna” kot ponavadi. Žal se ne spomnim do česa je prišlo najprej, do padca libida ali do bolečin. Že kakšne 3 leta jemljem kontracepcijske tablete, kmalu po padcu libida sem jih zamenjala in ko tudi to ni pomagalo, sem jih za nekaj časa opustila v upanju, da se moje stanje popravi. Ker se ni, sem jih ponovno začela jemat.
Približno v tem časovnem obdobju (pred dvema letoma) so mi odkrili Hashimotov tiroiditis in jemljem zdravila. Nevem kako bi to bilo povezano z mojimi težavami, ampak mi je čudno da se je vse to pojavilo v praktično istem časovnem obdobju.
Imam določene težave s čustvi, na trenutke huda nihanja razpoloženja, napade jeze in žalosti (zelo hitro se razjezim ali postanem žalostna brez pravega razloga), pri katerih je prisotna želja po nasilju in včasih tudi po samodestruktivnosti. Obojega se vzdržim in potlačim vase. Bojim se, da so vse te težave nekako povezane in da se bodo stopnjevale, ampak sama ne najdem razloga oz. povoda za vse to.
Nevem če ste pravi naslov za to sporočilo, ampak ne vem kam naj se obrnem. Prosim za nasvet, sama ne vem več kaj naj. Kaj bi lahko bilo narobe z mano ali pa vsaj na koga naj se obrnem, kakšno pomoč naj poiščem.
Lp
Spoštovani!
Vse, kar ste zapisali, se verjetno sestavlja v povezano zgodbo. Nekje v ozadju so morda še druge zgodbe. V svoji praksi uporabljam metodo, ki pomaga vstopiti prek občutkov do drugih plasti naše duševnosti, do koder nimamo zavestnega dostopa, za katero navadno nimamo pravih besed in pravega zavedanja. Avtoimuna bolezen, ščitnica, težave s prepuščanjem v bližini, pomanjkanje varnosti, ogroženo zaupanje – ali so te teme povezane s kakšno vašo preteklo izkušnjo?
Če ima vse to za vas kakšen smisel, sem verjetno pravi naslov za individualno srečanje.
Lep pozdrav,
Spoštovani
Hvala za Vaš odgovor. Teme, ki ste jih našteli, imajo določeno povezavo z mojo preteklostjo, ampak bi me čudilo da bi me “nedolžne” stvari od takrat še vedno vplivale name, sploh zato ker se mi ni zgodilo nič travmatičnega. Nikoli nisem bila zlorabljena oz. se mi ni zgodilo nič, kar bi mi pustilo težje psihične posledice. Sem pa pred petimi leti hodila k nekemu psihoterapevtu zaradi samodestruktivnih nagnenj, nizke samopodobe, nezaupanja, (depresije?). Ti obiski so mi bistveno izboljšali življenje v vseh pogledih. Sva šla skozi nekaj dogodkov, ki so pripomogli k “težavam s prepuščanjem v bližini in ogroženem zaupanju” in sem mislila da sem to pustila za sabo. Ampak glede na to, kaj mi sporoča lastno telo, vem da je nekaj narobe z mano. Z veseljem bi poiskala pomoč pri Vas ali kje drugje, vendar nimam denarja za drage terapije.
Lp