nobene želje po spolnosti
Pozdravljeni,
pišem vam, ker se soočam s pomanjkanjem libida. S partnerjem sva stara 22 let in sva skupaj tri leta. Skupaj se imava krasno – res je sicer, da se soočava s težavami, katerih vzrok sta najina popolnoma različna karakterja, vendar zaradi tega ne morem reči, da najina zveza ni vredu – imava se rada in lepo nama gre, kljub občasnim nesoglasjem. Prav tako nimam nobenih zadržkov glede samozavesti; pa tudi on moje telo sprejema takšno kot je, vedno mi govori kako sem mu privlačna. Vedno se trudi, da bi najino spolnost prilagodil meni, da bo meni lepo in v užitek. Nikoli me ne sili..
A meni pa nikoli ne paše. Res nikoli še nisem čutila tiste želje da “zdaj pa bi”. Vedno je bilo to zato, ker vem da v zvezi brez spolnosti ne gre in se že zaradi tega, ker se partner tako trudi zame, potrudim še jaz v tem smislu, da seksava čeprav se mi ne ljubi. Se pač nekako prisilim v to. Ne vem kaj je narobe z mano – da ne čutim niti čisto malo potrebe po tem? Ko se me začne dotikati in ko vidim kam stvar pelje je v mojih mislih “joj, pa ne spet..”, ampak včasih se pač prepustim temu. Partner ve za to mojo težavo in krivi sebe, ne zna si tega drugače razložiti.
Kaj bi lahko bilo krivo? Res, da se je partner precej zredil – ampak mene to ne odvrača. Mislila sem, da je vzrok v tem, da nima on ravno takšne higiene kot bi si želela – pa je to odpravil in je še vedno isto.. Jemljem kontracepcijske tabletke Logest – ki pa imajo nizko vsebnost hormonov, tako da ne vem če bi lahko to bilo krivo. Imam pomanjkanje železa v krvi – morda t bo kaj vpliva?
Skratka, zelo si želim, da bi kdaj pa kdaj tudi jaz začutila to potrebo, da mi ne bilo to vedno odveč.. vendar kako??
Hvala vnaprej za pomoč!
Spoštovani!
Seksualno vedenje je sistem vedenja, ki ob sistemu navezanosti in sistemu skrbi za drugega predstavlja osrednjo sestavino romantične zaljubljenosti. Pri tem gre za vedenjske sklope, ki so povezani z veliko dejavniki, zlasti z našimi vzorci učenja glede medsebojnih odnosov. S temi vzorci smo se srečali, ko smo v primarnih družinah opazovali svoje bližnje, starše ali skrbnike ali druge za nas pomembne osebe. Tu so še razna prepričanja, povezana z lastnimi izkušnjami.
Veliko smo o tem že pisali na različnih mestih tega foruma, tudi pod enakim naslovom v januarju 2010.
Vsakdo ima tudi lastno razvojno pot in svoj sistem individualnih izkušenj.
Želja po spolnosti in izkušnje v stiku z drugim sta tako učinek mnogih preteklih dogajanj.
Omenili ste različnost vajinih karakterjev. Iz tega lahko predvidevam, da se med vama dogajajo neznatna nesoglasja, ki jih pometata pod preprogo, hkrati pa imata vsak pri sebi vtis, da se medsebojno oddaljujeta. V tem je lahko veliko vprašanj, ki zadevajo jedro vajinega medsebojnega odnosa, in bi si jih bilo vredno natančneje ogledati.
Drugo vprašanje, ki se mi postavlja, so vaše izkušnje s spolno privlačnostjo. Ali je stanje, da vam nikoli »ne paše« od vedno? Tudi o tem bi lahko postavil veliko vprašanj, ki pa bi potrebovala konkretno poznavanje konteksta.
Vsa ta vprašanja je možno pregovoriti v partnerskem dialogu s strokovno pomočjo. Iz svojih izkušenj lahko zagotovim, da se bližina med partnerjema ustvarja prav na tak način.
Odgovarjam precej pozno, vendar se ne bi strinjala s tem!! Lahko so vzroki čisto drugje. Sama sem bila skoraj na dnu-slabo počutje, pomanjkanje želje po seksu, glavoboli nonstop, vrtoglavice etc. Logest nisem jemala več kot pol leta. Stanje: nespremenjeno! Sedaj sem ugotovila, da je vzrok v meni, ker sem imela nonstop vnetja tam spodaj in sem se pred spolnim odnosom kot nekako “bala”…v smislu “saj bo spet peklo”… potrebno se je malo sprostiti, ne za vse kriviti KT!! Sicer je res, da na ene vplivajo hudo, na druge ne, vendar se to vidi v parih dneh jemanja. Moj problem je ščitnica…ampak to je zgodba za drug forum. Jaz sem sedaj začela z enimi drugimi KT in mi je hotelo glavo odtrgati, tako me je grozno zbadalo. Sem nehala jemati in v dveh dneh boljše. Poslušaj svoje telo in srce in močno upam, da rešita zadeve!!
Veš, kaj ko te bo prijelo, bo tvoj še bolj vesel, če ti bo dal mir, ko ti ni.
Saj skupnost menda ni obvezno vadipče zmožnosti njegovega penisa, saj imaš ti tudi vagino.Torej sta si enakovredna.Če želi pravo spolnost bo že čakal na tvoje razpoloženje.S teboj pa ni nič narobe, le ni za to ker si ali preutrujena ali pa sita njegovega stalnega poželenja po tvojem telesu
bod fajn
Veš kaj tvoj naj kar čaka na tvoje pravo razpoloženje.Če kaj pameten bo že čakal ker bo zagotovo bogato nagrajen.Si pač ali preutrujena od dela ali pa od njegovega stalnega libida ki ti že očitno preseda komu pa ne bi saj nisi robot za sex ali kaj misli tvoj ali pa ga predobro hraniš malo manj mesa pa bolj spokojn.
pa faj bodi in čakaj na svoj trenutek ni pogosto, verjami
Imava enake težave… Tablete vplivajo na libido, naj govorim iz izkušenj. Res pa je, da različne tablete na različnega človeka različno vplivajo. Tudi sama sva naletela na podobne težave. Jaz mislim, da je sex del življenja in se ga ne bom odpovedal v malo manj srednjih letih :). Potrebno bo poiskati pomoč, da se stvari spravijo v red, če ne pa ne vidim izhoda. Ponavadi si vsak poišče sorodno dušo tudi v tem.
Tudi sam imam zelo podoben problem z mojim dekletom.
Pravi da nikoli ne čuti te potrebe…
Vrjamem da za nobenega ni to enostavno ampak vseeno se včasih vprašam zakaj taki ljudje potem sploh iščejo zvezo v kateri je spolnost nekaj povsem normalnega?
Predvsem bi moral bit človek iskren in si poiskati podobnega človeka tako kot pravi moski007.
Pozdravljeni , moderator . Tudi sama prosim za Vaš nasvet na to temo, le da je pri nas težava obratna – partner se izogiba tako pogovoru ( preklopi na drugo temo ), kot tudi sami “akciji”, katere pobudnik sem vedno jaz . Skupaj sva 2 leti in imava težave zaradi njegove ED. in on je zato tako zelo prizadet, da odklanja tudi “crkljanje” in nežnosti oz. nanje ne reagira, jaz pa vem, da si želi tudi sam . Do sedaj sva imela le 2 delno uspešna spolna odnosa in še to s pomočjo tabletk, ki mu jih je predpisal zdravnik . Če sem iskrena, zelo trpim, ko ležim poleg njega in od želje vsa drhtim, on pa mrtvo hladen … Vztrajala sem z vprašanjem in končno tudi dobila odgovor, da si me želi in sem mu privlačna a zadeva ostaja enaka . Je izredno dober človek, nanj se popolnoma zanesem in mu zaupam . Pravi, da me nikdar ne bi prevaral in mu kaj takega niti na misel ne pride . Verjamem mu tudi ,da me ljubi, kar mi kaže vsak dan posebej – namesto mene z veseljem opravi vsako opravilo v gospodinjstvu, nobeno delo mu ni težko, v veselje mu je, če me razbremeni . Če povzamem – v najini vezi je vse, kot mora biti, razen spolnosti . Mislim, da ga je strah ponovnega neuspeha, četudi trdi da temu ni tako .Prebrala sem precej gradiva o partnerstvu in odnosih in mu tudi marsikaj pojasnila, ve da ga razumem in mu skušam le pomagati a on še naprej ostaja hladen . Ima res naporno službo a tudi po 2 dni prosto . Zakaj je torej tako len -kako naj ga prebudim ? HVALA !
Spoštovana!
Kot sem že velikokrat omenil, je seksualno vedenje prej rezultat bližine med dvema kot pa vedenje samo na sebi.
Gre pa tudi za potrebo, s katero živita oba. Ker imata različne filme o tem, kako vidita možnost zadovoljevanja ene od zelo pomembnih potreb, je načelno edina smiselna pot k iskanju skupnega definiranja, kako bosta s tem preživela.
Ali vi lahko preživite s tem, kar sem razumel kot pomanjkanje aktivnosti na partnerjevi strani? Kaj pomeni zanj, če mu to omenite?
V vzajemnih vplivih je podobno kot pri plesu – ujeti se z nekom pri plesu pomeni upoštevati delež obeh strani. Vsak s svojim vedenjem vpliva na vedenje na drugi strani in obratno – kot v krožnem prepletu.
Včasih lahko tudi način vprašanja na drugi strani vpliva na uporabo zavore.
Vse to je možno raziskati in spremeniti, iz lastnih izkušenj pa vem, da gre s pomočjo izkušenega tretjega to veliko lažje in hitreje.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni vsi skupaj!
Tak forum sem iskala zaradi podobnih težav. Stara sem 23 let in s fantom sva skupaj 6 let in sva srečna. Se ujemava, osrečujeva, crkljava…super je. Vendar so težave z mano in s spolnostjo. Že 6 let sem na KT. Najprej sem jemala logest. Prvo leto in pol sva bila super, sex je bil dober. Ravno sem začela ugotavljati, kaj mi je res všeč, kaj si želim…
Potem pa je šlo vse navzol. Začela so se številna vaginalna vnetja, močno sem se zredila, pred sexom nisem več ratala mokra in začelo je močno bolet. V tem stanju sem bila kar dolgo. Pred letom in pol sem hotela vse spremenit. Shujšala sem, šla sem h ginekologinji, ki mi je zamenjala KT. Naredila mi je še nek premaz materničnega vratu (v to se ne spoznam). Bilo je super le 2 meeseca. Takrat sva veliko sexala, vendar kmalu je bilo enako, boleče.
Zaradi teh težav postajam zamorjena, zaprta vase. Počutim se kot pokvarjeno blago, kot nekdo, ki ne more uživati v seksu in zadovoljit svojo ljubezen. Fant me pri vsem zelo podpira, je razumevajoč, vendar mi vedno bolj govori, naj grem nazaj h ginekolohinji, saj vidi, kako vse vpliva name. Najbolj od vsega me straši in odbija bolečina med odnosom. Še prvič ni tako bolelo.
Jaz ne morem h ginekologinji. Strah me je, da bodo ugotovili, da se nič ne da spremenit, da pač taka sem. Moram še omenit, da je on moj prvi in edini spolni partner (mi je že nekdo rekel naj poskusim koga dugegea, ampak jaz sem čisto srečna z mojim). Strah me je tudi, ker še nikoli nisem doživela orgazma. Nočem, da bi me zato dali na odpis. O tem ne morem govoriti z nikomer, ker ko komu omeniš, te začudeno gledajo, zato se skrivam za anonimnostjo.
Je še kaj upanja zame? ;(
Spoštovana!
Verjetno ima velik delež pri vaših neprijetnostih dejstvo, da se ne morete z nikomer pogovoriti. Kjer sam vidim temeljno upanje, je možnost, da doživite orgazem. In to bi bila zame ( v vaši koži) osrednja točka zanimanja.
Vtis imam, da bi potrebovali osebo, s katero bi se lahko pogovorili o vseh segmentih v spolnosti, od zaznavanja potrebe, od dovoljenja po uživanju, poznavanju tega, kar vam res ugaja in kako si to lahko privoščite do tehnik iskanja ugodja v partnerskem odnosu. Podoba, ki sem si jo ustvaril, je da bi vam sproščen pogovor z nekom, kjer bi se počutili zares varno, pomagal k odkrivanju nekih svetov, ki v vas ostajajo za zaklenjenimi vrati.
Lahko je to tudi ginekologinja, lahko je prijateljica, lahko je terapevtka ali seksologinja. Druga pot je pogovor o temah seksualnosti v paru.
Na delavnicah Modri ključ, ki jih izvajava z ženo (www.vezal.si), obravnavamo tudi take teme. To je še ena možnost, ki jo vidim kot zelo koristno. Deliti vsebine v skupini, kjer je vsa potrebna varnost, da se to lahko zgodi. To pomeni deliti osebne izkušnje, ki pripeljejo k spoznanju, da z nami ni nič narobe in da imamo dovoljenje za prepuščanje v užitkih, ki jim je potrebno le prisluhniti v lastnem telesu.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
V spolnih odnosih pogosto prihaja do tovrstnih težav, ki so zaradi narave tem povezanih s spolnostjo pogosto zavite v skrb, sram in občutek, da se z nami dogaja nekaj neobičajnega.
Vsak par, ki vstopa v spolnost se sooča z srečanjem dveh kompleksnih zgodb: življenjske zgodbe (in vselej tudi spolne zgodbe) enega in drugega. Pogosto prihaja med parom do zadovoljivih izkušenj (začetna strast, empatija med zaljubljenimi) in morda manj zadovoljivih izkušenj (ponavljajoče težave, spremembe spolnih apetitov..).
Kot že omenja Albert, je pri partnerskih težavah velikokrat potreben nasvet/delavnice/terapija s strani strokovne tretje osebe, kjer že dejstvo, da oba izrazita skupno željo in voljo se udeležiti strokovne pomoči pomeni velik korak naprej v zaupanju in povezanosti v paru. Prav tako je spregovoriti o težavah s strokovnjakom, ki da vedeti, da to kar se dogaja ni nerešljiva težava in da so tovrstne težave veliko bolj pogoste, kot si par oziroma oseba, ki ima težavo predstavlja.
Konkretno glede težav, ki jih opisujete (pomanjkanje želje, bolečine pri erotičnem odnosu) pa bi povedal, da so tovrstne težave precej pogoste. Vzrokov je več, naštel pa bi najpogostejše:
1. strah pred zaupati se (to, da čutimo in doživljamo nekaj za kar menimo, da ni primerno ali “normalno” in da bi to partner slabo sprejel ali slabo razumel – da ni privlačen, ipd.)
2. pričakovanja glede spolnosti in erotike (velikokrat si domišljamo kaj vse MORA biti spolnost oz. “popolna” spolnost – in zelo težko je dojeti, da spolnost NIKOLI ni to, da nekaj MORA biti.)
3. sproščenost (spolnost je lahko sproščena, če se v odnosu zagotovi sprejetje en drugega – to, da ni nič po osnovi MORA, ampak, da je vse le osebna oziroma medosebna izkušnja z medosebnimi “pravili igre”.
4. bolečine (telo težko oziroma v zelo zelo redkih primerih (sadomazohizem, ipd.) pripravimo do sproščenosti skozi bolečine. Če med erotičnim odnosom prihaja do bolečin, se telo upre in ni sproščeno – začaran krog: bolečina, nesproščenost, zmanjšana želja po intimnosti se tako lahko zelo hitro vzpostavi).
lp, Jaka Sotlar