Zakaj tako poredko in prehitro???
Kako sem iskala takle forum…
Imam probleme v spolnosti. Midva z možem, s katerim sva 6 let skupaj, seksava 7krat mogoče do 10krat na leto!!! To se mi ne zdi normalno. Premišljujem, kje je šlo narobe, ali sem se prehitro odzvala njegovemu povabilu za skupno življenje. Imava dva otročka, kjer sem jaz šla preko svojih notranjih opozoril, naj še malo počakam in popustila, ker si je on strašno želel otroke in sta kmalu tudi prišla. Naj omenim, da imava oba med 35 in 40 let.
Mož je drugače ok, pomaga doma, se ukvarja z otroci, zna biti pozoren,… A meni presledki v postelji dolgi tudi do tri mesece načenjajo samozavest, grozno sem nervozna in eksplozivna (sem tudi po naravi bolj energična), tako da mi včasih kdo samo prst pokaže in že skočim.
Prvo leto nisem opazila teh težav, potem pa kar naenkrat. Naj omenim da nisem zasvojena s seksom in da bi mi po tem kar doživljam sedaj, zadoščalo vsaj enkrat na deset ali celo na 14 dni. Vedno sem mislila, da je to težava ŽENSK!!! Ali je to lahko dedno? Dobila sem namreč namig, da je moja tašča “stradala” tasta pri teh stvareh.
Še en detajl mi nagaja, mož ima prehiter izliv in praktično v petih do desetih minutah končava najine nežnosti. Skoraj takoj ko se njegov ud dotakne moje nožnice je praktično že konec. Kaj se lahko na tem področju naredi? Naj še omenim, da se mož zelo težko pogovarja o teh zadevah in na splošno o problemih. Komunikacija je velik problem, ki ga rešujem s tem, da sem jaz malo bolj aktivna na tem področju.
Prosim pomagajte mi z nasveti, tako možki kot ženske, saj hočem slišati tudi drugo plat, da bom vedela kako naprej in kako nama pomagati. Pa saj sem vendar v najlepših letih!
Brala sem eno zelo podobno temo pred mano, a sem se javila tudi sama, saj želim čimveč konkretnih odgovorov z obeh strani, tudi moških, ki imajo take težave kot moj mož, naj mi povejo o svojih občutkih.
Hvala vsem za pomoč.
LP Ana
Ok, pogovor mi je povsem logičen, čeprav je malo čudno reči svojemu možu: “Ej, tebi prehitro pride in jaz sem nezadovoljena.” Ne vem točno kako naj začnem ta del pogovora, ker ga ne bi rada prizadela.
Druga stvar so treningi… Kakšni treningi, če mi lahko pojasnite prosim?
Upala, sem na malo boljši odziv, tudi kakšnega strokovnjaka na teh področjih. Res bi rada rešila najin problem in upam, da ga bom vsaj delno z vašo pomočjo, ki bo odpravila mojo nevednost v teh zadevah.
Hvala vsem, ki se boste javili.
LP Ana
Z možem se pač pogovori o svojih željah in pričakovanjih, ni hudič, da se dva odrasla ne bi dogovorila.
Prehiter izliv pa je le stvar, ki se jo človek sčasoma “odvadi”, oziroma nauči kontrolirati.
Sicer nisem strokovnjak, sem pa praktik.
Spoštovana Ana!
Ali vam molk moških, od katerih ste pričakovali obširna pojasnila, kaj sporoča?
Moj odgovor na molk je, da na vaše vprašanje ni možno preprosto odgovoriti. Morda pa moški tudi nis(m)o opremljeni, da bi o tej temi prav veliko govorili. In še eno je res: vsak par je zgodba zase, s svojimi zakonitostmi in svojimi lastnostmi. S svojimi vzorci, ki smo se jih učili od svojih staršev in generacij nazaj. Torej receptov ni.
Se pa strinjam, da imamo vsi zgodbe, ki so lahko zelo poučne. Vendar, ali smo jih pripravljeni deliti? Bojim se, da forum ni najbolj varna oblika za to.
Zgodbe odmikanja v medsebojni bližini med partnerji v letih, ko otroci korakajo iz otroštva ali proti pragu pubertete, so dokaj pogoste.
Kako pride do tega?
Eno je, da smo z rojstvom otrok dobili novo vlogo – vlogo očeta ali mame in nas je to tako zelo prevzelo, da smo pozabili na vlogo, ki smo jo imeli pred tem, to je vlogo partnerja. Prav tako smo se zelo posvetili skrbi in negi otrok, se osredotočili na njihove potrebe. In pri tem pozabili na svoje potrebe, na potrebe negovanja partnerskega odnosa. Neopazno in brez da bi se zavedali, smo si korak po korak bolj oddaljeni. Na zunaj je vse v najlepšem redu, dobro nam gre, imamo lepo življenje… a nekje v globini ni čutiti tiste prave povezanosti in bližine.
Pravite, da je komunikacija problem. Da se mož težko pogovarja o problemih.
V spominu imam zgodbo iz terapevtske prakse, kjer se je mož izmikal iz komunikacije, ker je žena to, kar naj bi se pogovarjala, razumela kot problem. In ji je mož doma odgovarjal, »Jaz nimam problemov, če jih pa imaš ti, jih rešuj sama.« Ta gospa se je spraševala enako kot vi, »Kako ga naj pripravim, da bo sodeloval, da bo prišel na svetovanje?« Ko je uspela »problemu« dati novo ime in je namesto »midva imava probleme«, rekla: »Ali bi bil pripravljen iti z menoj, ker bi meni to veliko pomenilo in mislim, da bi mi s tem zelo veliko pomagal. Ne mislim, da imaš ti problem, ampak gre za naju in najin odnos in jaz te potrebujem ob sebi,« – se je gospod pojavil ob njej na svetovanju. In je bil zelo pripravljen sodelovati v okolju, kjer je imel možnost pravično sodelovati, brez da bi bil ožigosan in potisnjen v vlogo »dežurnega krivca«.
Pravite, da vi nadomestite zadrego v moževi komunikaciji. Včasih pri tem manj pomeni več. Namreč manj govorjenja možu (o problemih), je lahko več njegovega odzivanja v pogovoru nasploh.
Pomisli sem še na eno primerjavo, ki sem jo slišal na Imago vikend partnerski delavnici, povedala pa jo je kolegica Meta Tavčar. Mimogrede – to je delavnica, kjer se partnerji naučijo resnično poslušati in slišati drug drugega. Zgodba pa gre tako: Ko pridemo k nekomu na obisk, ne prestavljamo pohištva v stanovanju gostiteljev po svojem okusu in prav tako ne preurejamo njihovega načina, ne pospravljamo po svoje po njihovih predalih itd. Ko pa gremo v komunikaciji »na obisk« v svet svojih partnerjev, bi pa vse radi preuredili po svoje.
Hočem povedati, da je zelo težko razumeti drug drugega, če k razumevanju pristopamo iz predpostavke, kaj je prav za nas. Velikokrat je za nesporazume v komunikaciji podlaga prav težava, da ima nasprotna stran tako zelo različna prepričanja ali predstave od naših. Nato se zatakne, pride do umika, še prej verjetno do poskusov bojevanja, ampak nazadnje ljudje rečejo, da nima smisla in se distanicirajo, utihnejo – in oddaljijo. Na ta način smo varni pred možnimi frustracijami, ki lahko pridejo s pogovorom.
Imago tehnika komuniciranja uči način, kako lahko drugega slišimo v njegovem / njenem svetu (brez da bi pri tem vmešavali svoja prepričanja). To je tehnika, ki se jo je mogoče naučiti. In, če bi lahko kaj svetoval, bi svetoval vsem, ki se zataknejo v komunikaciji na način umikanja in oddaljevanja, da gredo k Imago terapevtom, ki obvladamo te veščine in vas naučimo varnih obiskov v deželah drug drugega.
Lep pozdrav,
Hm, jaz imam podoben problem…s fantom sva tri leta…seksa bi po njegovem bilo veliko manj, kot bi si želela jaz..to je bilo že od začetka…manjši libido, ali kaj…mislim, da to izvira iz njegovih prvih izkušenj, in sicer je imel eno punco, ki si ni želela seksa…naj bi jo bolelo…tako sta seksala enkrat mesečno in še takrat je moralo biti čim hitreje…in…?? posledice??? Od takrat je že kar nekaj let, morda 15, pa se še vedno ni veliko spremenilo….Jaz sem njegova prva resna partnerka po tisti punci, prej je imel vedno nestabilne veze….Sprva sva veliko seksala, potem se je njegova želja ohladila..vendar jaz nisem ženska, ki bi si to dovolila…ker želim imeti uspešno vezo, z veliko seksa in nežnosti, ker mi to veliko pomeni…in sem mu povedala…in ja, sva se tudi kregala…in ja, sem ga tudi prizadela….verjetno mu nisem povedala stvari na pravi način, pa mislim, da kakršnega koli bi izbrala, bi bil prizadet, ker je občutljiv človek in se tako kot vaš partner, ne zna pogovarjati…Jaz sem to začela s špikanjem, ko ni zadoščal pogovor.. ko se je odmikal…nekaj dni tišine, nekaj prepirov, ampak je vodilo v pozitivno smer…začela sva veliko seksati…v bistvu sem mu dala vedeti (na pravi ali nepravi način, rezultat je bil), da se ne čutim željena, poželjiva, seksi…ker mi tega ne da vedeti. In da kako se ob tem počutim? Da se počutim tudi kot da jaz silim k seksu…
In čez nekaj časa sva začela seksati veliko bolj pogosto, včasih tudi vsak dan, včasih 2x tedensko, vsekakor pa velikokrat in tudi seks je postal bolj sproščen…
Imam pa tudi jaz še en vaš problem…tudi mojemu fantu hitro “pride”: in sama imam velike probleme s tem…poskušala sem tudi jaz že mnoge strategije…od tega, da sem brala na internetu, mu pošiljala info, mu dobesedno težila naj trenira…mislim, da ni dobro biti preveč nežen…Jaz sem mu dobesedno povedala, da mu prehitro pride, in da sem vedno nepotešena…Mislim, da imamo pravico biti zadovoljene! Logično je, da zaradi tega nismo srečne…Kar ti manjka v odnosu, iščeš drugje!!!!!!!!!!!!! Na moje doživljanje odnosa te stvari že močno vplivajo…želim si spoščenega, srečnega seksualnega življenja. Vem, stvari je potrebno spremeniti tudi pri sebi….Ampak mislim, da morata oba dati nekaj od sebe…JAz svetujem svojemu fantu, naj se naroči pri zdravniku, ker je lahko kaj fizičnega…Sama mislim, da ima zelo občutljiv penis (v primerjavi z drugimi moškimi, s katerimi sem kdaj seksala)…hitro ga boli, tudi pri oralnem seksu je občutljiv, skratka…..aaaa! včasih si želim samo enega dolgega seksa!
Zaradi tega tudi jaz počasi izgubljam željo po seksu…zakaj že toliko slačenja, predigre, zaradi 5 ali manj minut akcije?
vem, da se moj fant zelo sekira zaradi tega. Ampak to je prav, saj se mora, raziskovati, se truditi, storiti vse, da me zadovolji, da naju zadovolji! Saj tako bova oba zadovoljna..
Skratka, razumem, da vam je težko. Meni je tudi. Na vašem mestu bi spregovorila z njim. NA vse načine…Če ne prisluhne enemu, naj drugemu.
Želim vam srečo, sebi pa tudi…Mislim, da ljubezen ni vse…Mene zaradi teh problemov včasih zamika, da bi pustila vse skupaj…Ali pa vsaj poskusila, kako je drugje.!
Naj pripomnim nekaj glede vašega stavka: “Imam pa tudi jaz še en vaš problem…tudi mojemu fantu hitro “pride”” – torej glede prezgodnje ejakulacije.
Ejakulacija je pod živčno kontrolo. Pogosto je situacija, ko moškemu z eno partnerko pride takoj – mnogo prehitro da bi lahko bila ona vsaj minimalno zadovoljna, z drugimi partnerkami pa mu ni problem 10 minut in več in sta oba zelo zadovoljna.
Pomemben vpliv psihe na zgodnjo ejakulacijo predstavlja tudi dejstvo, da smo in še vedno uporabljamo za zdravljenje prezgodnje ejakulacije povsem ista zdravila, kot so zdravila za zdravljenje depresije – antidepresive torej, tako imenovane SSRI (selektivne inhibitorje privzema serotonina) – kot je bil nekoč razvpit Prozac. Novost na tem področju je zdravilo iz podobne skupine, ki pa ima zelo kratko-trajno delovanje. Zato ni namenjeno za zdravljenje depresije, temveč predvsem za zdravljenje prezgodnje ejakulacije. Zdravilo se imenuje Priligy. Aktivna snov je dapoxetin. Odmerek je ena tableta po 30 mg, ki jo moški vzame približno 1-3 ure pred spolnim odnosom. To je prvo zdravilo na svetu, ki je na tržišču samo v ta namen – za zdravljenje prezgodnje ejakulacije. Čeprav so ga oglaševali že več let, je dejansko na voljo – torej v lekarnah v Avstriji tako, da ga lahko res kupite, od zgodnje jeseni letos. Za nakup potrebujete recept – urolog ali osebni zdravnik naj ga moškemu predpiše na beli recept. Nato se oglasite v katerikoli lekarni v Avstriji in zdravilo kupite ali naročite. Zdravilo pri nas še ni registrirano, na voljo pa je v Avstriji (in verjetno tudi v Italiji, Nemčiji, Španiji, na Švedskem in na Finskem). Internetna stran v nemščini: http://www.priligy-kaufen.de/priligy-information.html Cena zdravila je približno podobna ceni Viagre (pred pocenitvijo). Čeprav osebnih izkušenj s tem zdravilom še nimam, bi ga/ ga bom nedvomno predpisal bolniku, ki bi imel to težavo – prezgodnjo ejakulacijo – in ne bi imel kontraindikacij za druge psihofarmake ter je seveda pripravljen iti v Avstrijo po zdravilo.
Priporočam se za vaše izkušnje s tem zdravilom – gre namreč za uradno – prvo pravo “registrirano” ponudbo “zahodne – uradne” medicine na tem področju. Čeprav nobeno zdravilo ne pomaga vsem in nič ni za vsakega, ga je (če ni kontraindikacij), nedvomno smiselno preizkusiti.
ana, glede na napisano je tvoj mož morda malo zadrt na tem področju, če je problem že samo komunikacija. a kakšnega terapevta ki deluje na področju spolnosti sta probala? hvala bogu da si vsaj ti aktivna na tem področju, ker edini način da se to popravi, je da se oba sprostita in da se lahko za začetek vsaj pogovarjata o tem. a si ga vprašala, če ima kakšne posebne želje glede seksa ki ti jih mogoč ne upa povedat? lahko je nekaj čisto navadnega, pa se njemu zdi preveč perverzno da bi ti upal omeniti, če je iz kakšne bolj zaprte družine.
Takojšnja ejakulacija bi lahko bila zaradi kakšne psihične blokade, kar se da isto s komunikacijo in rednim seksanjem čisto lepo rešiti … Drugače so proti prezgodnjem špricanju dobre tudi tablete Super Kamagra … imajo snov dapoxetin, ki je točno za to namenjena in vsaj meni je funkcioniralo … Zna biti, da je manjko seksa tudi problem v tem, da ga je sram, ker prehitro zaključi. valjda nihče noče preveč ponavljati teh neuspehov v nedogled
Draga Ana.
Nista prvi par, ki se srečuje s tovrstnimi težavami. Odgovarjal bom na podlagi vaših vprašanj v posameznih odstavkih:
1. Kaj je v spolnosti normalno in kakšne so “količine” seksa na teden in/ali na mesec je dogovor med partnerjema. Tak “dogovor” se hitro sprevrže v “dogovor” samo za enega. Opažam, da je spontanih komunikacij med partnerji zelo malo ali pa morda tudi je sploh ni. Kot družba nismo še dosegli spontanih pogovorov na področju spolnosti.
2. Če ste se takrat odzvala njegovemu vabilu ste imela do tega interes: morda ga osrečit pri čemer ste na tej poti pozabila osrečiti tudi sebe?
3. Nenaklonjenost, manjša pozornost, nezadovoljstvo in nezadovoljenost lahko bistveno prispevajo ne samo k nižji/manjši samopodobi, temveč prispevajo k odtujitvi in iskanju zadovoljenosti drugje. Namreč seksualne aktivnosti imajo pozitivni učinek ne samo na “ublažitev” stresa, temveč tudi na dokazovanje (drug-drugemu), da sem kot oseba še vedno privlačen in zaželen in obratno.
4. Evidentnih dokazov o dednosti še nimamo na razpolago.
5. Tudi definicija o prezgodnji ejakulaciji je zelo vprašljiva. Zakaj? Je normalno 2 min ali 25 min ali 2,5 ure? Predvidevam, da ste mislila…vaš partner ima izliv preden vi sploh dosežete orgazem?
6. Kot sem vam že razložil je komunikacija bistvenega pomena tudi na področju prezgodnjega izliva.