Sla, pogostost spolnih odnosov
Pozdravljeni,
s punco sva sedaj skupaj slabo leto (oba se priblžujeva 30. letu), živima skupaj, oba z redno službo, vse lepo in prav. težav v najinem razmerju ni, razen ene- spolni odnosi in njihova pogostost.
Sam s sabo glede tega nimam težav. Imam odlično punco, s katero bi lahko imel spolne odnose vsak dan. “Težava” prihaja iz njene strani. V začetku najine zveze (beri 1 mesec) sva skoraj vsak dan, vendar sem hitro opazil, da včasih ni za. Popolnoma razumljivo.
Pred kratkim sem spet začutil željo, pa se je spet končalo s predčasnim spanjem. O tem sva se seveda pogovorila. Če bi bilo po njeno, bi _morda_ imela spolne odnose enkrat tedensko oz. na dva tedna, morda še manjkrat.
Tudi spolni odnos sam ni to, kar bi lahko bil. Med njim opažam, da velikokrat gleda mimo mene, je popolnoma tiho, velikokrat je razvidno, da ne uživa. Oralnega seksa skorajda ne dobim, ker pač punci ni všeč okus tekočine ki se izloča iz penisa med zadovoljevanjem. Sam jo velikokrat zelo rad oralno zadovoljim ne glede na okus. O tem, da bi ejakuliral kamorkoli drugam kot vanjo bi verjetno povročilo slabost iz njene strani. O analnem seksu pravtako ne želi slišati nič. Silim je ne. Orgazem pravtako, doživi v polovici primerov, kot mi je to sama zaupala, kljub temu, da je občutek ob njem zelo dober, odličen.
Sam sem pomislil, da najin odnos razvedrim z udobjem, svečami, mirno glasbo, drugačnimi položaji,… nič ni doprineslo k boljšemu seksu.
Nikoli ni imela nobenih težav s spolovili, nikoli ni imela težav doma, ki bi morda lahko doprinesle do tega. Njen odgovor na to, kako to, da bi imela spolni odnos tako malokrat je pač, da ji enostavno ni do slednjega.
Prosim odgovorite mi na par vprašanj-
Se moram enostavno privaditi? Sem jaz tisti, ki bi prevečkrat ali lahko v tem primeru karkoli sploh storim ali bom moral začeti enostavno masturbirati?
Ne razumite me napak, svojo punco ljubim, vendar je zame seks nepogrešljiv člen vsake zveze. Zame je seks nekaj, v čemer vedno uživam, ko ga dolgo ni, že komaj čakam nanj enostavno pa obužujem oralni seks. Siliti punce v nekaj NE mislim, sem pa odkrito povedano, razočaran, nad najinim seksualnim življenjem.
Prosim pomagajte?
Hvala.
Zgodbe in primeri, kjer so se v mojih dosedanjih izkušnjah pojavljale podobne težave vašim, so imele en skupni imenovalec: pomanjkanje živosti v odnosu. Posledično se je razvijal v odnosu neopazen vzorec odmikanja ali medsebojnega izmikanja, ki vodi naprej do diskvalifikacij. Namesto skupnega zadovoljevanja si je vsak od partnerjev našel nek izhod, kjer je zadovoljeval svoje potrebe. To se je odražalo tudi v spolnosti.
Ko smo raziskovali ovire in razloge za umikanje, smo se srečali s stresnimi spremembami v razvoju družinskega življenja (navadno otroci in skrb zanje, druge življenjsko pomembne spremembe ali odločitve), ki so bile v ozadju tega, da sta partnerja sebe in svoje potrebe postavila v drugi plan, poleg tega smo srečali tudi razne bolečine, ki jih nosimo iz otroštva. Tu gre za zelo individualne zgodbe.
Je pa pomembno, da nikoli ni vzrok na eni strani, ampak gre za vzajemno pogojevanje, kar sem že omenjal v drugih odgovorih na forumu. Če je bila motnja zaradi katere sta prišla partnerja po pomoč, da se je žena umikala z utrujenostjo in zaspanostjo, se je ta navada spremenila, ko jo je mož uspel slišati v nekih njenih stiskah, ali pa smo ji pomagali izreči nekatere potrebe, za katere sploh ni verjela, da ima pravico do njih.
Torej, moje mnenje je, da je težava, ki jo opisujete, vajina skupna težava, kjer ima vsak od vaju svoj delež. Na vaši strani niso zadovoljene potrebe, ki zadevajo način spolnega občevanja, na strani partnerke pa je prisoten odpor. Vaša želja krepi njen odpor in to je vajin sistem, ki deluje s podporo vajinih vedenj. Potrebno bi bilo natančneje raziskati, kaj vse je prisotno v tem sistemu vajine vzajemnosti, da bi lahko vpeljala spremembo. Katera vedenja in katera prepičanja, kateri vzorci (verjetno iz primarnih družin) podpirajo delovanje tega sistema? Tukaj pa se odpirajo vprašanja in hipoteze: Kaj so potrebe vaše punce? Koliko časa traja vajin odnos in kako vsak od vaju vidi njegovo perspektivo? Kakšna so pričakovanja vsakega posebej do odnosa? Ali so v tem kakšna razhajanja? Kakšna je vizija odnosa? Ali gre tu za usklajenost ali za razhajanja? Itn.
Najlepša hvala za vaš izčrpen odgovor, definitivno mi je dal misliti. Misliti zato, ker nikakor ne najdem skupnega imenovalca.
Poglejte, o težavi sma se pogovorila. Sam sem priznal, da sem tudi jaz tisti, ki preveč sili v spolni odnos, po drugi strani pa mi je punca povedala, da je vedno, tudi pred najino zvezo, imela enake spolne odnoste ter da je na spolni odnos vedno gledala iz iste perspektive. Kot sem že povedal, težav v preteklosti ni imela. Vsaj tako pravi. Seveda ji verjamem. Morda o njeni potrebi po spolnem odnosu priča tudi dejstvo, da je imela prvi spolni odnos pri 23. letih. Mimogrede, njen odgovor na to, zakaj sma v začetku zveze večkrat seksala kot sedaj je bil, da me enostavno ni želela razočarati.
Na vprašanja najinega odnosa (predvidevam, da menite najino razmerje, ne seks) pa takole- punca se je preselila k meni približno tri mesece nazaj. Razumeva se odlično, lepše mi enostavno ne bi moglo iti (z zgoraj navedeno težavo). Imam odlično službo, stanovanje in najboljše dekle. To, da sem jo povabil živeti z menoj, pomeni, da sem glede zveze dokaj resen, to, da je punca sprejela, pa pomeni (po moje), resnost tudi iz njene strani. Sam bom rekel, da ciljam na resno zvezo, da je to ženska, ki sem jo enostavno spustil v moje življenje. Tudi njej se vidi, da je vesela, da sem to storil oz. da sva skupaj. Seveda sva že spregovorila o otrocih, vendar bova glede tega še malo počakala. Najin odnos je dokaj usklajen oz. zelo usklajen.
Moj “izhod v sili” je bil vedno računalnik, vedno sem ogromno časa preživel z njim. Njeno, po drugi strani, je zabava, taka na kateri si lahko da duška, se pleše, enostavno, daš si duška, se sprostiš. Predstavljajte se me, nenavajanega nočnega življenja, skoraj vsak vikend greva zvečer ven. Zelo rada pleše, udeležuje se tudi tečajev, na katere je povabila tudi mene, kjer zdaj pleševa oba. Ne govorim o plesih stare šole, vendar o dinamičnem plesu, kjer se pari menjavajo, so vsi dobre volje, nasmejani, torej ogromno ljudi, odličen ambient.. to je že pred menoj bil torej njen izhod v sili, njen hobi. Drugače se veliko družima, hodima na sprehode, rolava, po obiskih, zvečer si skupaj tu in tam pogledava kak film- sicer zadnje čase sicer malo manj, ker nama služba čez teden tega toliko ne dopušča, a vseeno vidite kam ciljam.
Edino, na kar še pomislim, je njena kontracepcija. Saj ne mislite, da bi lahko krivil kontracepcijo glede tega?
Mislite, da bi morda morala na kak razgovor? Še eno vprašanje imam- ali mislite, da pretiravam, da vse skupaj ni taka težava in da jaz iz tega delam problem, ki to sploh ne bi smel biti?
Hvala vam še enkrat za vašo pomoč.
Lep pozdrav!
Odgovarjam iz zadrege svoje pozicije strokovnjaka na tem forumu, ki se večkrat pojavlja. Eno je želja pomagati, drugo so omejitve načina komunikacije, kjer ni osebnega stika v živo in je debata izpostavljena javnosti. Tokrat sem najprej pomislil, da sem z odgovorom usekal mimo.
O resnicah spolnosti in spolnih odnosov se lahko posvetujemo z različnimi strokovnjaki. Eni so usmerjeni na eno osebo in dogajanja v njej, nekateri so bili že omenjeni. Moj pogled je sistemski in se o vzročnosti skušam vselej vprašati iz stališča različnih perspektiv, ki so vključene v odnosu.
Zato mi ob vprašanjih, ki izhajajo iz ene strani, ostaja možnost postavljanja domnev. Na osnovi zgodb, ki jih poznam in na podlagi svoje usposobljenosti. Z dodatkom svojih prepričanj in lastnega pogleda. To je vselej tvegano v situaciji, kjer ni osebnega stika. V primerih, kjer se s parom lahko pogovarjam v živo, je raziskovanje dilem in zadreg lažje. In ga tudi strokovno najbolj zagovarjam. Lahko izpostavimo teme, ki so za par pomembne in jih ni možno splošno določiti.
Kako vidim vaše vprašanje, ki ste ga povezali z opisom “problem”?
Pričakujemo odgovore, ki izhajajo iz splošnega razmišljanja po načelu vzrok – posledica. Vi ste strokovnjak, povejte mi za vzrok, jaz ga odpravim in nato odpravim motnjo. A to na temo spolnosti ne bo šlo.
Še ena zadrega obstaja. Pri večini motenj lahko strokovnjak zahteva, da mu pokažete »sporno zadevo«. Mehanik reče, da pogledamo mašino, zobozdravnik reče, da pogledam v usta… Jaz ne morem reči, da vidim, kako to počneta.
In tako je spolnost zavezana edinemu načinu opazovanja, kjer vsakdo izhaja iz lastnih občutij, doživetij, misli, prepričanj… Iz zelo zapletenega skupka lastnih izkušenj. Iz lastne zgodovine, ki zajema čas naših opazovanj medsebojnih odnosov pomembnih drugih od rojstva in še nazaj. Naše izkušnje s spolnostjo ne počivajo samo v prvih izkušnjah iz pubertete.
In tako vsak pride v resno seksualno in zrelo razmerje z drugo osebo zelo različno opremljen. Največ gre za zelo intimna prepričanja in izkušnje, o katerih ne govorimo, ne znamo govoriti in so tudi naši zavesti največkrat nedostopna.
Ob tem je spolnost še zadeva medsebojnega odnosa. Ne moremo je misliti in živeti samo iz svojega telesa in v svojem telesu.
V vsaki zgodbi, ki jo pripoveduje ena stran, manjka še vidik drugega.
Tu je naslednja možnost, da raziskujemo. Sebe in drugega.
Kako razumeti, da partnerju ni (tako pogosto kot nam) do spolnosti?
Spolni nagon je nekaj, kar imamo vsi v sebi kot potrebo. Kot radovednost, kot potrebo po sproščenem uživanju, kot vse druge potrebe. Če je stanje neke potrebe pri osebi tako, da je manj izražena, so za tem prav gotovo neke zgodbe. Ali imamo vsi veselje do glasbe? Ali imamo vsi potrebo po uživanju v druženju z drugimi ljudmi? Ali vsi radi beremo? Eni bolj, drugi manj. Za to gotovo obstajajo tehtni razlogi. Kar je enemu motnja, ali »motnja«, je drugemu nekaj, kar je povsem normalno. In tako pač je. In spet imamo možnost, da uporabimo moč in skušamo drugega prepričati v svoj »prav«. Tudi s pomočjo strokovnjakov (ki imajo / imamo še dodatno moč prepričevanja). Temu bi se želel izogniti in ostati nevtralen. Bolj se zavzemam za pogled, kjer ima vsaka stran pravico do svoje resnice. Tudi v molku in izogibanju nekim splošnim praksam, je resnica, ki jo je potrebno vzeti spoštljivo resno.
Tako smo največkrat soočeni z dvema zelo različnima resnicama v dveh različnih svetovih resnic in smislov.
Ali menim, da se morate sprijazniti?
Razumem vas, kako vam je spolnost pomembna in že zaradi tega v sprijaznjenju vidim pot k umikanju in oddaljevanju iz odnosa. Spet premorem več vprašanj, kot pa odgovorov.
Spolnost je intimnost v dvoje. Kako je, kadar sta res sama? Sta sama skupaj, ali sta vsak v svojem svetu? Koliko je pri tem skupnega? Ali imata skupne obrede, kjer prihaja do izmenjave občutij, kjer je možno intimne vtise deliti z drugim? To so lahko besede, lahko so dotiki, pogledi… Tudi o tem sem že kar nekaj pisal.
V opisu, kako uživata v plesu, vidim dobro izkušnjo, kjer znata medsebojno deliti užitek. Ta izkušnja, ki je samo vajina, mi predstavlja izhodišče, iz katerega bi bilo vredno izhajati. To so vajini dobri upi, za katere verjamem, da jih je možno uporabiti tudi v spolni praksi.
Ples je tudi prispodoba za igre romantike, za kar prav tako znate poskrbeti. Ob tem bi bilo pomembno in koristno slišati še pogled iz ženske strani. Kako partnerka vidi igro romantike? Ali je to neizražena zahteva za spolnost, ki mora nujno slediti? Ali je romantika lahko tudi neobvezen ples uživanja v dvoje brez obveznega spolnega odnosa? Kateri “ples” med vama krepi vajino medsebojno bližino, stik, občutek varnosti in sproščenega prepuščanja drug drugemu?
Dragi X!
Vaš problem sploh ni nerešljiv,postaviti se morate le v žensko kožo.Za ženso se odnos začne veliko prej kot za moškega.Del predigre je čar ki zasvaja.Ženski morate dati občutek da je
“center”vašega življenja.Ženske obožujemo pozornost,dotike,masažo,komplimente.Velikokrat pravim,da se sex začne v glavi,sicr pa vaša partnerka prihaja v leta,ko ženske dozorimo in se zasvojimo s sexom.Ne obupajte,imejte potpljenje s pogovorom in pozornostjo bosta skupaj rešila to težavico.
Veliko užitkov želim.
Spolni odnosi lahko hito postanejo “problem”. Midva sva imela okoli seksa in pogovorov o spolnosti precej malih težavic, ki pa so s časoma prerasle v dva različna svetova, ki se jih je slutilo, a se o tem ni iskreno govorilo. Okoli tega ni bilo preprirov (škoda – danes mislim, da se je bolje prepirati, kot pa v sebi ustvarjati eno idealno hrepenenje in se odmikati od partnerja.) Mislim, da pogostost spolnih odnosov ni toliko popembna, kot zgodbe, ki nastajajo zadaj, za tem.
Midva sva imela vedno krasen odnos, veliko sva skupa, rada sva skupaj… spolnost pa je (žal) postala tav+bu tema. Da ne bo pomote, imela sva spolne odnose in tudi uživala sva, ampak vsak v svojem svetu s svojimi hrepenji… to se res težko razloži. Ta hrepenenja so naju pripeljala do afere. Mož je toliko sanjaril o neki deklici, ki bo taka in taka in taka…., da jo je preprosto nekega dne srečal… Za prevaro mi je povedal sam, kar zelo cenim. Kaj preživljava zdaj, vam ne morem povedati. Neskončno bolečin na obeh strab+neh, prizadeta, zgubljena, ponižana. Ostala bova skupaj in preživela to breme, ker se zares ljubiva. Kar pa vam želim povedati je, da bi se temu lahko oba izgnila, če bi si najine stiske in hrepenja znala sporočiti, če bi znala slišati drug drugega…
Ker ne moreva sama skozi to kalvarijo sva si izbrala pomoč. Hodiva k Albertu in Lei v zavod Vezal.
Rada bi, da bi na tovrstno pomoč gledali drugače. To ni pomoč iz kazni. Tako hvaležna sem jima, ker ustvarjata varno okolje, da najin odnos postaja zares čist in iskren. Da znava ravnati z bolečinami drug drugega. To, da si najdeš pomoč ne pomeni, da si bolan, da je nekaj narobe. To je učenje. Učenje bivati skupaj. Učenje sreče in užitka v dvoje. Vsakemu bi privoščila nekaj takega. Naj vas ne bo strah in naj vam ne bo škoda denarja. K frizerju gremo in ga drago plačamo, ker želimo biti lepi za okolico, Lepi znotraj pa MORAMO biti. Zase in za našo družino. To je naša odgovornost!
Iz svojih izkušenj.
Pravi užitek v seksu sem okusila šele med prvo nosečnostjo. Prej sva bila s partnerjem 5 let skupaj in sva imela odnose cca 3x na teden. Priznam, da mi je bilo včasih preveč, ampak sem se potrudila, saj je to partnerju ogromno pomenilo. Zelo težko sem se odklopila od dnevnih dogodkov in se nikakor nisem mogla sprostiti, še posebej med tednom. Ob vikendih mi je bilo občutno lažje in lepše. Vedno sem se čudila le kaj ljudje vidijo v seksu, saj to ni nič takega.
Med nosečnostjo in po porodu je bilo veliko lepše in vse sem veliko bolj občutila, dobesedno uživam.
Hormoni? Mogoče. Tudi jaz sem jemala kontracepcijske tabletke. Sedaj imam drugo zaščito.
Želim vama, da čimprej zaživita v harmoniji tudi na tem področju, ki je v zvezi prav tako pomembno kot ostala.
tudi meni je po rojstvu otrok pobralo ves libido. ker se pa enkrat na teden “spodobi”, se pac takrat prisilim. sva pa naredila – po moje – eno veliko napako. zacelo se je z ogledom enega pornica za “ogrevanje”. zdaj sva na tem, da drugace sploh vec ne gre. nic spontanega. tv in midva. pa ceprav teh prizorov niti gledat vec ne morem. najbolj si oddahnem en teden mesecno – ko imam menstruacijo, in vem, da bo mir.
mi pa ni vseeno. rada bi spravila stvari nazaj na svoje mesto. pa ne vem kako.
Spoštovana liliputan!
1. Glede upada libida po rojstvu:
Upad libida po rojstvu otroka razumem kot odziv na spremembe, na katere ne pomislimo in se jim nismo uspeli prilagoditi. Rojstvo otroka je velika sprememba in zamaje prejšnje ravnotežje. Zlasti prvi otrok postavi razmerja sil povsem drugače. Potem je tu še obdobje simbiotične navezanosti na mamo, kjer se lahko oče počuti povsem odrinjenega. In nove vloge, poleg partnerjev postanemo še starši. To so nove odgovornosti in velike življenjske zgodbe. Skratka, veliko dogajanja, ki ga navadno spregledamo.
To je tudi primer delovanja nekega dogodka v življenju, ki je stres. Naši odzivi (med partnerjema) pa so lahko v smeri medsebojnega povezovanja ali v smeri oddaljevanja.
V tej smeri navadno raziskujemo, kaj se je pri kom dogajalo ob rojstvu (in morda že prej) in kje je ugasnila želja po medsebojni intimnosti, kje so se izgubili užitek, spontanost, sproščenost, medsebojna predanost.
2. Stimulacija s pornografskim gradivom
Sami ste opisali, da to na vas učinkuje z odporom in vam uničuje željo po spolnosti.
Ali ni to dovolj trden razlog, da se z možem o vajinem doživljanju pogovorita?
Da raziščeta, kje se je zataknila iskrenost v vajinem skupnem doživljanju? Kje in kako so šle vajine poti predstav o spolnosti vsaka po svoje? In kje so stičišča, ki jih lahko ponovno oživita?
Če obstaja nevarnost, da se bosta zapletla v medsebojna obtoževanja, si je smiselno poiskati pomoč pri vodenju pogovora. In slišal sem, da vam ni vseeno. Torej lahko povabite moža, da se vam na pogovoru pridruži zaradi pomoči vam.
Lep pozdrav,
jaz pa sem prepričana, da je s spolnostjo tako kot s karakterjem, če je nekomu veliko do spolnosti naj si najde partnerja, ki mu bo tudi toliko do nje in obratno, če je nekomu manj do nje naj si poišče takega. če sta dva v postelji nekompatibilna trpi ves odnos in jaz osebno si niti predstavljam več ne kako bi bilo živeti z moškim, ki bi mu bilo enkrat na teden (ali bog ne daj enkrat na mesec) dovolj. jaz hočem skoraj vsak dan. hočem zato, ker v spolnosti uživam, ker me sproščam ker tudi na nek način skoznjo ventiliram slabo energijo, ker mi skratka pomeni toliko kot komu drugemu tek, fitnes, joga, ali kaj podobnega. ko sem bila tako pred leti v vezi z moškim, ki je kar nekaj časa hlinil željo po seksu, se mi do nezavesti prilagajal, sem se potem, ko sem dojela, kaj se dogaja, počutila domala kot posiljevalka. ker je želel bit z mano mi je pač tudi v tem ustregel, vsaj mislil je tako. ampak to ni to. seksa si moraš želet, moraš čutit potrebo po tem, moraš goret, mora bit strast, poželenje, ne pa “zato da ti bom ustregel”. jasno, da sva šla narazen, ker sva imela drugačne potrebe in ker jaz ne bi bila z njim naslednjih 50 let, pa brez seksa ali ga celo zavoljo tega varala.
ne razumem torej zakaj se skupaj spravljajo ljudje, ki imajo zelo očitno različno potrebo po spolnosti. v teh zvezeh vztrajajo in trpijo, eni varajo, drugi obtožujejo ali mižijo … zakaj? zaradi videza, konforta, financ, zakaj?
Spoštovani g.dr. Albert
Opazila sem vaš rahlo odklonilen odnos do pornografskih vsebin.
Temu mnenju se lahko le delno pridružim. Ker jasno je, da je večji del, levji delež, namenjen moškemu občinstvu, brez vsakega logičnega higienskega zaporedja, z značilno obravnavo ženske, kot nenehno potrebne pocestnice.
Nič nimam proti dražestnim zapeljevanjem v filmih za odrasle, s primernim poudarkom na hrepenenjih, ki pripeljejo do konca – trdega.
In ne vem zakaj bi bilo z mano kaj narobe, če se v najlepših trenutkih le tega spomnim.
Dragi liliputan in vsem, ki jim ni do spolnosti lahko mirno povem, da jih popolnoma razumem. Tudi sama sem preživela takšno obdobje, ko sem bila preobremenjena z otroci, s skrbjo, kaj bomo v pisker dali, kdaj oprali, sušili, likala sploh nisem, ko mi nihče ni pomagal pri raznih čiščenjih, ozimnici, pa služba, pa … zakaj sploh sexat, saj orgazem ni nevem kaj, če pa pride in mine… mož mi je že čist resno verjel, da me bo tam doli preveč ožulil, imela sem grozne občutke – kljub orgazmom, da me izkorišča za svoje izpraznenje, da se prisesa na mene kot parazit, da me ne osvaja dovolj, da si ne zasluži,….on pa potenco za znoret. Pa kako se je sekiral, če mi kdaj slučajn ni prišlo od samga ven in not dajanja.
Rabila sem več let za svoje spolno prebujenje in, draga lili naj ti povem, da se stvari obrnejo.
Osebi x pa morda le namig, da moje občutke ne zrcali na svojo resno partnerko, ampak razmisli o svojih besedah: “…se je preselila k meni ….enostavno sem jo spustil v svoje življenje… ” in sama bi dodala: in enostavno pričakuješ all inclusive room service. Kako, mislis, se ob tem ona počuti, ko si ji naklonil svojo božjo milost in jo enostavno spustil v svoje življenje???
Vso srečo želim obema.
Sem samska oseba, nikoli nisem bila prevarana, sem se pa tako počutila. No, saj to za namen mojega pisanja sploh ni tako pomembno. Rada bi nagovorila LJUBEČO ŽENO:
Neizmerno sem ponosna na vaš prispevek!!! Z njim podajate veliko upanja tistim, ki mislijo, da se več ne da… Pa tudi tistim, ki bomo komaj stopili na pot partnerstva in se sprašujemo, če se sploh splača, saj se prej ali slej vse podre… Menim, da bi se moralo oglašati več ljudi, ki imajo pozitivne izkušnje pri reševanju težav in zdravljenju ran…
Še enkrat, v veliko veselje mi je bilo brati vaše vrstice!
Pozdravljeni! Mene pa zanima, pri predigiri če lahko pride do nosečnosti, če fant občuje najprej svoj spolni ud-penis, in slučajno ima na roki predsemesnko tekočino, potem pa da prst dekletu v nožnico, je tu možnost zanositve?
In zanima me še če se gre v troje in fant najprej enemu dekletu da prst v nožnico, potem pa še drugi, je kakšna možnost spolno prenosljive bolezni, vnetja, infekcij ali česa podobnega? In pa še ali je boljše da pri predigrah se pravi drkanju uda, uporabimo kondom na spolnem udu?
Najlepša hvala za odgovor.
Lp.
Res je. Vsakdo ima svoje potrebe, samo nekako pa opažam, da se mora vedno prilagajati tisti, ki želi več, bolj živo vezo. Ponavadi so to moški. Ženske pa od nas pričakujete zvestobo, pozornost pa konec koncev tudi finančne ugodnosti. Hočete nas imeti, potem pa nas ne znate imeti. Sam sem že davno tega opazil, da so ženske seksualno aktivnejše, ko začutijo da izgubljajo partnerja. Takrat jih ne boli glava, takrat se “jim Da”. Brez težav.
Sam nisem prezahteven, vsaj mislim, da ne, ko si želim spolnosti 2x na teden, moja boljša polovica pa 1x na 14 dni. In je vedno po njeno. Pravi mi, da ženske določajo kdaj in kako pogosto. Pa še takrat ko je, je ona bolj hladna, tehnična, brez domišljije.
In veste drage dame, kaj se v takih trenutkih dogaja v moških? Taka ženska ga čedalje manj zanima. Tudi čebela se izogiba cvetlic, kjer ni medu, kajne. Zakon narave. Potem ste pa same, krivi so pa spet moški. Zakaj sploh hočete imeti vezo, če pa potem nočete aktivno sodelovati v njej. Moja pravi, da seks ni vse. Se strinjam, in ga več nikoli ne omenim, niti ji ga več ne predlagam. In veste kakšen je rezultat. Nič seksa, nič pogovora o tem. In veza bo šla cugrunt, pa jo imam zelo rad, tudi ona mene. Ne bom pa se zaradi nekoga odpovedoval nečemu, sploh pa ne v imenu ljubezni.
Spoštovani!
Vedno so mi zanimiva razmišljanja, ki jih vodijo prepričanja: kdo se naj komu podredi, kdo se naj odpoveduje, kdo naj nad kom dominira…
Moški se pritožujejo na en način, ženske na drugega. Zanimivi so pogledi, ki vidijo nasprotno stran kot močnejšo, kot neizprosno, nesočutno ali celo brezčutno.
Pa ideje, kako nasprotno stran prelisičiti in zmanipulirati.
Nato za končni udarec sledi še samopomilovanje lastnega položaja, samorazvrednotenje.
In z intenzivnimi čustvi se ustvari začarani krog obrambnega vedenja, ki je zaprto v svoj prav in nepripravljeno na soočenje z različnostjo partnerjevega sveta in doživljanja na drugi strani.
Iz tega plesa brez spremembe pogleda ne vidim rešitve. Ujetost v lastnih čustvenih kolobarjih je preveč intenzivna.
Kar me pri delu z ljudmi in zlasti pri psihoterapevtskem delu s težko zavozlanimi odnosi vedno navdušuje, je moč ljudi, da stopijo v svet izven svojega, ki zanje najprej nima nikakršnega smisla, vendar imajo moč, da vztrajno iščejo smisel pri razumevanju partnerjevega vedenja in prepričanja – ter ga na koncu tudi najdejo. Na ta način se gradi medsebojna povezanost. Zadovoljujoča spolnost pa izhaja iz nje.
Tudi vaša prepričanja imajo smisel. Kakor tudi stališča vaše ženske partnerke, s katero si tako želite bližine in intimnosti.
Resnično bi vam privoščil avanturo skupnega raziskovanja smislov v vajinih različnih svetovih.
Lep pozdrav,
Moj prijatelj je imel pred leti tudi podobne probleme. Ker se mu je v vezi rodila hčerka, je poskušal kot odgovoren partner problem urediti s pogovori, ampak ni šlo, saj je vedno naletel na molk s strani svoje tedanje partnerice. Ko je veza postala neznosna, predvsem zaradi nekomunikacije (kakor mi je zaupal) sta poskusila s pomočjo terapevta.
Ko sta prišla na dogovorjeno terapijo, mu je priznani slovenski terapevt rekel sledeče:
Namesto, da toliko mislite na seks, pojdite raje vsakič na Triglav.
No, moj prijatelj je videl Triglav, ampak ne zato, ker bi moral svojo nezadovoljstvo v vezi sproščati z izleti v hribe, ampak zato ker je sam tako hotel in takrat ko je sam tako hotel. Veza pa ni obstala. Mogoče zato, ker je ali pa ni bilo vmes preveč izletov v hribe?