Med.Over.Net

ED - želiva si spolnosti

Odgovarjajo: dr. Albert Mrgole, psiholog, doktor sociologije

Erektilna disfunkcija oziroma težave z erekcijo so zelo razširjen pojav. Zaradi njega trpi spolno življenje obeh partnerjev. Področje intimnosti partnerji pogosto najraje prepuščajo molku. Kako razumeti tudi druge zaplete v spolnosti in z njimi živeti v vsakdanjem življenju, vam pomaga strokovnjak za kvaliteto medsebojnih odnosov.

dr. Albert Mrgole , psiholog, doktor sociologije

Albert VEZAL

Ne čutim potrebe po spolnosti

Default avatar

Nikoli

Pozdravljeni!
Po naključju sem zašla na vaš forum. Glede na to, da so napisane določene teme o apatičnosti do spolnih odnosov, želim povprašati za mnenje o tem kaj in kako si pomagati, ko dejansko nimaš potrebe po spolnosti, sploh ne, ko se zavedaš da nisi normalen pa sam niti ne veš zakaj niti kako ukrepati.

Zdaj sem že v zrelih letih in so določene zadeve iz mojega življenja prišle na dan, se ukvarjam z mnogimi stvarmi, je kar precej bremen in travm, med drugimi je tudi spolnost eno od področij na katerem sem dobesedno bosa.

Odraščala sem ob očetu alkoholiku, psihičnega in fizičnega nasilja nikoli ni manjkalo. Vedno mi je bilo vse prepovedano, nikoli nisem imela prijateljic, kot otrok se nisem smela družiti z drugimi otroci, hoditi ven nisem smela saj če sem le izrazila željo da grem ven med ljudi, da se zabavam sem že bila ****** ipd. Ob polnoletnosti sem odšla od doma. To je bil moj cilj že od 12 leta, če se še dobro spomnim. Spomnim pa se zagotovo da sem sanjala le o tem kako bom odšla od doma. Nasilja ni manjkalo tako da še danes čutim bolečino le ob misli na preteklost.

Kar pa me recimo dan danes najbolj boli je dejstvo, da nimam nobenega življenja, ne čustvenega in ne spolnega. V najstništvu sem imela potrebo po spolnosti, sem želela imeti fanta, sem imela potrebo tako fizično kot čustveno. Z leti se je ta potreba enostavno izničila. Kot prvo, sem imela cel kup težav že s fanti, ki jih v mojem življenju dejansko ni bilo. Tisti fanti, ki so mi bili všeč, se niso zanimali zame, tisti ki so želeli biti z menoj pa meni niso bili zanimivi ker so bili bodisi agresivni ali pa so me želeli le za seks. Danes, v odrasli dobi, iskreno priznam da sem enostavno odnehala, tako čustveno kot fizično imeti potrebo. So dnevi in trenutki ko želim imeti moškega ob sebi, vendar se spet ponavljajo zgodbe, da tisti ki so meni všeč me niti ne pogledajo. Navezati stik z moškim, vzpostaviti vsaj nek stik z namenom spoznavanja je zame enostavno nemogoče in prezahtevna naloga, jaz tega enostavno ne znam. Drugi problem je da spolnosti niti ne razumem niti najdem motivacijo za spolnost. Meni osebno ni jasno kako lahko nekdo ima veliko ali pa izrazito potrebo po spolnosti. meni je spolnost breme in nekaj brez česar se lahko živi. Ne dojemam niti zakj ljudje dajejo toliko težo spolnosti...

Sama se zavedam da nekaj ni Ok. Nimam potrebe po tem da bi imela moža/družino, nimam potrebe po otrokih, nimam potrebe po spolnosti, odkar pomnim zase. Sigurno da nekaj res ni OK. Sprašujem pa se : kakšne stvari se morajo zgoditi v človeku da so mu tuje in nenormalne vse stvari, ki so večini popolnoma normalne? Kaj se dogaja v možganih, da je potem nekdo kot sem jaz enostavno brez čustev in občutkov, oziroma ne doživljam tega kar vsi drugi normalni ljudje doživljajo? Ali sploh obstaja rešitev iz tega. Že nekaj časa se borim in poskušam rešiti iz krempljev preteklosti, in se mi zdi da bolj ko želim narediti spremembo bolj stagniram. Ali je res mogoče spremeniti kakršnekoli stvari ki so ti položene v zibelko?
Default avatar

Albert VEZAL

Spoštovani!

Kar lahko razumem in ima smisel, so vaše pretekle izkušnje na področju seksualnega razvoja, ki so zaradi travmatičnih zapisov ali zaradi odsotnosti izkušenj oblikovale vaš način doživljanja tega področja.
To ni nekaj, kar vam je bilo položeno v zibelko, temveč so izkušnje oblikovale vaša prepričanja, vaš način doživljanja, tudi čustvovanja, veliko je izrinjenega iz zavedanja, veliko potlačenega. In iz tega izhaja tudi vaše vedenje na področju vstopanja v odnose z moškimi.
Vse to ima smisel, vendar vam ne prinaša zadovoljstva.

Kar vidim kot možnost, je delo na spremembi vseh zgodb in ovir, ki vplivajo na vaše vedenje in ravnanje.
Psihoterapevtska pomoč je na tem mestu najbolj učinkoviti način, ki ga lahko svetujem.

Lep pozdrav,