Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Zdravljenje sladkorne bolezni

Zdravljenje sladkorne bolezni

Pozdravljeni,
mene bi zanimalo, če je na področju raziskav kakšna novost pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 z matičnimi celicami?
Hvala za odgovor.

Pozdrav,

Pri sladkorni bolezni tipa I pride do avtoimunskega odziva lastnega telesa in s tem odmiranja beta celic pankreasnih otočkov v trebušni slinavki, ki izločajo hormon inzulin. Bolniki s to boleznijo so največkrat obsojeni na doživljenjsko injiciranje inzulina. Možno je tudi zdravljenje s presaditvijo celic pankreasa ali celotne (oz. dela) trebušne slinavke. Ob tem mora bolnik od dneva presaditve pa do smrti jemati zdravila proti zavrnitveni reakciji (imunosupresivna zdravila). Vse od zgoraj navedenih možnosti predstavljajo omejeno kvaliteto življenja bolnikov z diabetesom, zato je zanimanje za razvoj novih tipov zdravljenj veliko.
Zdravljenja sladkorne bolezni tipa I z matičnimi celicam gredo v smeri regeneracije in ponovne vzpostavitve funkcionalnih beta celic v Langerhansovih otočkih trebušne slinavke. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni leta 2007 v klinični študiji z uporabo popkovnične krvi na Univerzi na Floridi, ZDA. Otrokom z diagnozo sladkorne bolezni tipa 1 so avtologno presadili njihove lastne matične celice iz popkovnične krvi, katere so shranili ob rojstvu. Aplikacija je sicer izboljšala trenutno zdravstveno stanje otrok, žal pa bolezni s tem niso mogli pozdraviti (vir: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2768207/).
V letu 2011 so na Kitajskem, v sodelovanju s podjetjem Tianhe Stem Cell Biotechnologies, razvili celično terapijo imenovano Stem Cell Educator, pri kateri bolnikove lastne imunske celice izpostavijo matičnim celicam iz popkovnične krvi (CB-SC) in jih s tem ‘imunsko izobrazijo’ in kot takšne vrnejo nazaj v bolnika. Poročajo o izboljšanju zdravstvenega stanja pri bolnikih z diabetesom tipa 1 in 2 ter zmanjšani potrebi po inzulinu (http://www.ebiomedicine.com/article/S2352-3964(15)30193-6/abstract).
Februarja 2015 so objavili rezultate klinične študije, ki je potekala od leta 2010 do 2014 v Uppsali na Švedskem, pri kateri so bolnikom z dibetesom tipa 1 z aplikacijo avtolognih mezenhimskih matičnih celic blažili imunski odziv. Opazili so zmanjšano propadanje beta pankreasnih celic in s tem preprečili napredovanje bolezni (https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25204974?dopt=Abstract).
Od decembra 2014 poteka odmevna klinična študija v Kaliforniji, ZDA v sodelovanju s podjetjem ViaCyte (https://www.clinicaltrials.gov/ct2/show/NCT02239354?term=viacyte&rank=1). Ameriški raziskovalci so razvili umetno polprepustno membrano, v katero so nasadili iz embrionalnih matičnih celic razvite perkurzorske celice Langerhansovih otočkov(t.i. VC-01 model). Po vsaditvi pod kožo se te celice preobrazijo v odrasle celice pankreasnih otočkov, ki imajo preko membrane dostop do kisika in vseh hranil v okolju, izločajo pa hormone in ostale presnovne snovi, med drugimi tudi inzulin. Tako vsajene ‘kapsule’ celic opravljajo nalogo uravnavanja krvnega sladkorja namesto trebušne slinavke. Hkrati membrana VC-01 modela ne dopušča, da bi celice imunskega odziva imele dostop do beta celic, zato je funkcija izločanja inzulina neovirana. Predklinične raziskave na miškah so pokazale obetajoče rezultate, saj so miške z VC-01 vsadkom samostojno kontrolirale krvni sladkor. V ZDA je študija posebej kontroverzna zaradi klinične uporabe embrionalnih matičnih celic za zdravljenje, odobrene s strani FDA. Kot zanimivost, po njej se snema tudi dokumentarni film The human trial. Seveda je način inkapsulacije pankreasnih celic postal zelo zanimiv za nadaljnje raziskave. Sedaj se razvijajo že novi in še boljši materiali za inkapsulacijo. Avtor ene izmed študij je tudi Arturo Vegas, ki je ravno pred dnevi objavil članek v priznani reviji Nature o uspešnih poskusih inkapsulacije pankreatičnih celic v miškah (http://www.nature.com/nm/journal/vaop/ncurrent/full/nm.4030.html).

Tudi sam sem sodeloval na področju vzgoje pankreatičnih beta otočkov iz matičnih celic izoliranih iz popkovnične krvi. Kljub temu, da nam je uspelo vzgojiti manjše število skupkov (Langerhansovim otočkom podobni skupki), ki so izločali hormone potrebne za sladkorno ravnovesje, bo potrebno še kar nekaj optimizacij, predno bomo metodo lahko uporabili pri zdravljenju.

Očitno pa je, da se na področju zdravljenja diabetesa tipa 1 z matičnimi celicami dogaja veliko zanimivega, tako da v prihodnosti lahko pričakujemo nove in inovativne pristope tudi pri boleznih, ki so do sedaj veljale za neozdravljive.

lp, Marko

New Report

Close