Potovanja.Over.Net

Kam in kako na počitnice

Kaj si lahko ogledate v Mariboru?

Default avatar

lepojedomaMaribor

Reke so mestne lepotice, mostovi, ki se pno nad njimi, pa njihov neogibni okras. Neznan Šalezijski popotnik je že leta 1712 pod risbo mesta v svoji skicirki zapisal:
"Maribor, čedno mesto na spodnjem Štajerskem, je lep in prijeten kraj...." Mariborski mostovi so danes vez med starim mestnim jedrom in novim delom na desnem bregu Drave.
Blaga področja v okolici Maribora so prekrita z vinogradi. Med njimi so raztresene majhne vasi in zaselki. Mariborska okolica je slikovita in domačnostna. Do koder seže pogle, se na gričih razprostirajo vinogradi, za njimi pa se dviga Pohorje z dišečimi gozdovi. Potem je še tu dravsko nabrežje s Sodnim stolpom, enim od številnih stolpov, ki so nekoč povezovali mestno obzidje. Večer na reki je priložnost za počitek in rekreacijo. Lekarniška ulica, ki je še ohranila duh starega mesta. Glavni trg, Frančiškanska cerkev, sodobna skulptura Slavka Tihca, detalji pročelij na Rotovšem trgu, Gosposka, Koroška, Lent, Piramida, Kalvarija, muzeji, mestni park in še .......
Default avatar

lepojedomaMaribor

lepojedomaMaribor je napisal/a:
Goldfish je napisal/a:
Kaj imaš v Mb? Samske dece, ki se zaletavajo in spotikajo ob pločnik?
Povej mi, kaj imaš za videt v Mb, kar ne bi mogla ponuditi Lj?
Reke so mestne lepotice, mostovi, ki se pno nad njimi, pa njihov neogibni okras. Neznan Šalezijski popotnik je že leta 1712 pod risbo mesta v svoji skicirki zapisal:
"Maribor, čedno mesto na spodnjem Štajerskem, je lep in prijeten kraj...." Mariborski mostovi so danes vez med starim mestnim jedrom in novim delom na desnem bregu Drave.
Blaga področja v okolici Maribora so prekrita z vinogradi. Med njimi so raztresene majhne vasi in zaselki. Mariborska okolica je slikovita in domačnostna. Do koder seže pogle, se na gričih razprostirajo vinogradi, za njimi pa se dviga Pohorje z dišečimi gozdovi. Potem je še tu dravsko nabrežje s Sodnim stolpom, enim od številnih stolpov, ki so nekoč povezovali mestno obzidje. Večer na reki je priložnost za počitek in rekreacijo. Lekarniška ulica, ki je še ohranila duh starega mesta. Glavni trg, Frančiškanska cerkev, sodobna skulptura Slavka Tihca, detalji pročelij na Rotovšem trgu, Gosposka, Koroška, Lent, Piramida, Kalvarija, muzeji, mestni park in še .......
KOLESARSKA POT PO FORMA VIVAH


Vabljeni na kolesarski ogled skulptur v javnem prostoru- forma viv – v Mariboru. prekolesarite lahko območje skoraj vseh skulptur – od Gosposvetske, mestnega parka, do Pobrežja in Nove vasi. Forma viva v Mariboru predstavlja pomemben umetniški poseg v urbano strukturo mesta ter danes zapostavljeno kulturno dediščino. S projektom so želeli opozoriti nanjo in načeti pogovor o novih možnostih vključevanja umetnosti v javni prostor. V sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo so oblikovali kolesarsko pot, ki nas popelje do vseh skulptur ter vzpodbuja okolju prijazno mobilnost. V Mariboru je med 1967-1986 nastalo 19 skulptur mednarodnih avtorjev: 1967: Takeshi Kudo, Japonska, Tone Lapajne, Slovenija, Lino Tinč—, Italija; 1970: Bradford Graves, ZDA, Momčilo Krkovič‡, Srbija, Masami Masuda, Japonska, Vlasta Tihec, Slovenija; 1973: Janez Boljka, Slovenija, Luciano Ceschia, Italija, Slavko Tihec, Slovenija; 1977: Banzá»™ Matsuura, Japonska, Maciej SzaÅ„kowski, Poljska, Lujo Vodopivec, Slovenija; 1983: Mojca Smerdu, Slovenija, Jelisaveta Šober Popovič‡, Srbija, Harunori Fujimoto, Japonska; 1986: Robert Lee Adzema, ZDA, Dragica Čadež Lapajne, Slovenija, Will Nettleship, ZDA. Mednarodni kiparski simpozij Forma viva se je začel leta 1961 na pobudo slovenskih umetnikov Jakoba Savinška in Janeza Lenassija in je potekal na štirih obrobnih področjih Slovenije: v Kostanjevici na Krki (les), Portorožu-Soči (kamen), Ravnah na Koroškem (jeklo) in v Mariboru (beton). V štiridesetih letih delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav ustvarili nekaj manj kot 300 skulptur. Vsako mesto se je odločilo za svoj material, ki je specifičen za tisto okolje. Maribor je kot zadnje izmed štirih "umetniških delovišč" izbor materiala povezal s podobo takratnega hitro rastočega mesta. Beton je predstavljal sodoben material. Tej ideji je sledila tudi umestitev skulptur, saj so za razliko od Forma vive v Soči in Kostanjevici, kjer se skulpture navezujejo na naravo, že od samega začetka iskale stik z razvejanim tkivom urbanega prostora. Po dolgoletnem mirovanju se v zadnjih letih mednarodni simpozij na različne načine ponovno obuja.