Forum.Over.Net

Življenje, ah to življenje

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

So trenutki, ko smo srečni, ure, ko smo zadovoljni in dnevi, ki jih moramo preživeti. Vprašajmo, svetujmo in poklepetajmo o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Vrednost ženske - Boštjan

Default avatar

ženskaa

Na teh forumih se veliko piše, kako je pomemben seks, izgled ženske, njena leta.

1. Je za moškega ženska še kaj več, kot telo?
2. Kaj bi svetovali ženskam, ki se že vnaprej bojijo hormonskega neravnovesja v meni, ob nerazumevanju partnerja uživajo hormone, ki jim naredijo veliko škode?
3. Kaj svetovati ženskam takrat, ko imajo moški erektivne težave?
4. Se je treba tega obdobja bati ? Je to danes še vedno tabu tema?
5. Se partnerski odnos vedno zrcali skozi spolnost?
Default avatar

preberi

Enega odgovora ne pokaže. Preberi to (stran svetujem.com):

ANATOMIJA MODROSTI MENOPAVZE

Menopavza združuje modrost prejšnjih stopenj in jih povzdigne na višjo raven.

TELESNI PROCESI
- menstruacijski ciklus
- nosečnost/plodnost
- menopavza VKODIRANA MODROST
- ciklična intuitivna modrost in čustveno recikliranje ter obdelava
- sposobnost spočeti idejo ali življenje z drugim, ju obdržati, gojiti in dovoliti, da se rodi
- prehod v leta modrosti, sposobnost intuicije, vnovično sejanje

Hormonski in čustveni ritem življenja ženske

Do zrelih let je energija ženske usmerjena k skrbi za druge. Deloma njeni hormoni hranijo njen nagon po vzgajanju, njeno predanost povezanosti in harmoniji v njenem svetu. Toda 2 – 3 dni v mesecu (tik pred in v začetku menstruacije) pride do hormonskega predaha – pajčolan med našim zavednim in nezavednim postane prosojnejši in notranji glas nas opozarja na lastne potrebe, ki ne morejo biti vedno podrejene tistim, ki jih imamo rade. Medicinske raziskave so to potrdile (dr. Terese Benedik in dr. Boris Rubenstein). V drugi polovici menstrualnega cikla se aktivirajo bolj intuitivni deli naših možganov in nam dajo povratne informacije o stanju našega notranjega življenja.

• Menstruacijski ciklusi – večino rodne dobe so sledeči si menstrualni ciklusi razdeljeni na dvoje: v prvi polovici ciklusa se pripravljamo na rojstvo nekoga ali nečesa, v drugi polovici pa se pripravljamo na rojstvo sebe. 2-3 dni v mesecu (pred in v začetku menstruacije) pride do hormonskega predaha – glas duše nas nežno opozarja na naše potrebe. To je IZMENICNI TOK MODROSTI.
• V predmenopavzi se hormonski predahi daljšajo in tako preidemo polagoma v ENOSMERNI TOK MODROSTI. Menopavza nas biološko nagovarja, da si vzamemo “pavzo” od vsega, si najdemo malo miru pred motnjami in zahtevami in razmislimo o preteklosti in prihodnosti. Čeprav se te sanje zdijo nedosegljive (v času, ko otroci še niso odšli, starši pa že potrebujejo pomoč in skrb) si v rednici vsaka ženska lahko najde zatočišče v svojem okolju. Ko se odločimo, da bomo naredile ta prvi korak, dobimo možnost za razvoj na novo odkritega občutka sebe in smisla svojega življenja.

Ženska je biološko programirana tako, da jo je lažje nadzorovati – intelektualno, duševno in družbeno – v času rodne dobe. Ko ustvarja dom in družino, je njena osnovna skrb ohranjanje ravnotežja in miru. Zdi se, da nagonsko ve, da je bolje sklepati kompromise, da bi dobila vso podporo, ki jo lahko dobi. (raziskava na Švedskem je ugotovila, da je pri ženskah – samohranilkah –70% večje tveganje prezgodnje smrti kot pri materah s partnerjih; tveganost prezgodnje smrtnosti je enaka ne glede na družbeno – ekonomske in zdravstvene dejavnike. Torej si ne očitajte, če ste dolgo vztrajale v zvezi, za katero ste čutile, da za vas ni najboljša – tako smo programirane, dokler »mladici« ne dorastejo).

Ko ženska stopi v menopavzo, izstopi iz vloge rojevanja in skrbi za druge. To ne pomeni, da ni več dobra skrbnica, pač pa v večji meri sama odloča, kam bo usmerila svojo ustvarjalno energijo.

Spremenjeno hormonsko ravnotežje pripravi možgane na nove zaznave in novo vedenje. Hormoni vplivajo na hipotalamus, ta pa je direktno odgovoren za doživljanje in izražanje JEZE.

Svojo jezo si moramo priznati. Zlasti v zrelih letih ima pomembno vlogo pri izboljšanju življenja in zdravja. To je močan znak naše notranje modrosti in morale bi mu prisluhniti in se mu odzvati.

RAZDRAŽENOST je nizkonapetostna oblika jeze.

NE UBIJTE SLA

V naši kulturi je v navadi, da rešujemo probleme menopavze s pomirili in zdravili za boljše počutje, namesto, da bi se vprašali kaj je v neravnotežju in kaj bi morale spremeniti. Tudi nadomestna hormonska terapija ne bo veliko pomagala, če ne bomo naredili česa zase.
Default avatar

preberi

(Vprašanja revija Ona - Darka Bajec)

1. Ženske lahko v življenju opredelimo menstrualni ciklus, porod in dojenje, menopavzo in staranje kot najbolj univerzalna dogajanja, ki so seveda tesno povezana tudi s partnerskim odnosom. Katere so glavne fiziološke in psiho-socialne spremembe, ki lahko pomembno vplivajo na partnerstvo v menopavzi?

Spremembe, ki sodijo v začetno obdobje menopavze so: navali vročine, nočno potenje, pozabljivost, izguba samospoštovanja, tesnoba, glavoboli, razdražljivost, suha nožnica, izguba zanimanja za spolnost, srbenje spolovil, srbenje kože, bolečine ob spolnem odnosu, nespečnost in spremenljivo razpoloženje. Najznačilnejša sta prva dva simptoma. In te spremembe seveda vplivajo na partnerski odnos. A vseh težav vseeno ne smemo pripisati le upadanju količine hormonov. Ženske, ki so ustvarile srečno partnerstvo v tem življenjskem obdobju, namreč zelo pogosto poročajo, da imajo veliko manj težav, ki sicer sodijo v menopavzo. Kar pa ne pomeni, da svetujem novega partnerja. Veliko je namreč mogoče spremeniti in izboljšati v obstoječem partnerstvu. Če obstaja med partnerjema še čustvena vez, če se znata pogovoriti in povedati drug drugemu, kaj si želita in če sta oba pripravljena narediti kaj za izboljšanje odnosa.

2. O povprečni petdesetletnici je težko govoriti, pa vendar, ali prinesejo ta leta preizkušnjo za oba partnerja in zakaj?

Ta leta v resnici prinesejo preizkušnjo za oba partnerja, saj pozabljamo, da tudi moškim ni prizaneseno. Moška andropavza (med 50 in 55 letom starosti) prinaša tudi moškemu veliko sprememb, a se o tem zelo malo govori. Tipicna znamenja andropavze so: upad libida (želje po spolnosti), pojemanje ali izguba erekcije, stanja izčrpanosti, razdražljivost, brezvoljnost, depresija, nervoza in bolečine v mišicah in sklepih. Pri moških v andropavzi se pogosto ustvari začaran krog.

Prvi signal se običajno pojavi v postelji. Spolno poželenje začne pojemati, upada pogostnost spolnih odnosov pa tudi frekvenca seksualnih misli in fantazij. Pojavijo se težave z erekcijo. Tudi jutranja erekcija je vse redkejša. Spolno življenje postaja vse manj zadovoljivo za moškega, pa tudi za njegovo partnerko. Če moški zmore govoriti o problemih s partnerko, je mogoče hitrost procesa znatno upočasniti. Če o tem ne govori (in moški pogosto o tem ne zmorejo govoriti), običajno partnerka posumi, da jo partner vara. In spirala odnosa gre vedno bolj strmo navzdol. Ob zmanjšani količini hormona testosterona je običajno problem moških tudi ta, da peša mišica, ki obdaja sečila in mehur. (Ta problem je mogoče znatno zmanjšati, če že ne povsem odpraviti z vajami za to krožno mišico. Da moški sploh ugotovi, katera mišica je to, naj poskuša prekiniti tok urina, ko urinira. Takrat deluje točno ta krožna mišica. Potem naj večkrat dnevno to mišico stiska in sprošča). Zaradi vedno večje utrujenosti pri delu poseže mnogo moških po alkoholu, ki jih poživi (obenem pa dotolče še tisto erekcijsko sposobnost, ki jim je preostala).

Vsi ti nakopičeni problemi vodijo moške v DEPRESIJO (kar 70% moških jo doživi v različno hudih oblikah). Moški se odmaknejo od družbe in družine, umik pa je najpogostejši pred mali ekran. Zaradi motenj spanja nekateri uporabljajo uspavala, kar pa še poveča občutek utrujenosti čez dan. Moški običajno ne ukrepajo, ker pripišejo vse težave preobremenjenosti z delom in karieri. Težave z erekcijo mnogi premagujejo z viagro. Ta pa običajno pušča posledice na spolnem življenju partnerjev. Ženske se namreč pogosto pritožujejo, da je postal seks mehaničen. Ker moški ne potrebuje več nežnosti in predigre za vzburjenje.

3. Ali na podlagi svojih izkušenj v pogovorih z ženskami lahko rečete, da je zadovoljstvo petdesetletnice s sabo in partnerjem povezano z njenim sistemom vrednot v preteklosti, torej, da niso bile pretirano zaščitniške do družine, da se niso oklepale moža, ampak so znale najti čas tudi zase in za stvari, ki jih veselijo?

Ni nujno. Mnoge ženske namreč rade skrbijo za družino. Bolj usodno je to, kako sta se znala oba partnerja prilagoditi novim razmeram. Ali je ženska našla dejavnost, s katero je nadomestila dotedanjo skrb za otroke in koliko je bil partner v teh spremembah podporen in prilagodljiv. Mnogi moški se namreč ob odraščajočih otrocih navadijo na precejšnjo komoditeto, ko pa ženska želi svojo energijo usmeriti v zunanji svet, mnogi to zelo težko prenesejo, saj s tem marsikaj izgubijo.

4. V zvezah, kjer partnerja skrbita za odnos in ga živita polno ter odgovorno, nimata potrebe, da bi iz njega bežala. Morata zato biti pozorna, kaj se med njima dogaja, tako da počasi in nezavedno ne zdrsita v odtujenost?

V odtujenost pripelje partnerja predvsem pomanjkanje komunikacije. Kadar pridejo pari po strokovno pomoč namreč praviloma skupaj ugotovimo, da sta oba partnerja sicer zaznavala nekatere spremembe v odnosu (pogosto sta pozorna na različne spremembe), a se o tem nista zmogla ali znala pogovarjati. Potem (pogosteje ženske) ugotovijo, da zveza vse slabše funkcionira. In nekatere (spet pogosteje ženske) poiščejo strokovno pomoč, moški pa pogosto pridejo zraven ženi na ljubo. Komaj kasneje, v pogovoru, jih je mogoče bolj pritegniti.

5. Kako naj partnerja ohranita bližino, zaupanje, ljubezen, da se ne odtujita, potem, ko otroci gredo od doma?

Če nista znala negovati odnosa tudi ob otrocih, je običajno odhod otrok samo še povod za razpad zveze (bodisi formalen, z razvezo, ali neformalen, tako da se partnerja dogovorita, da bosta sicer živela skupaj, a v resnici vsak po svoje). Če sta znala ohraniti odnos ob otrocih, je njihov odhod lahko poživitev za njuno zvezo. Več ostaja časa (in nenazadnje tudi denarja) za potovanja in različne skupne prostočasne dejavnosti. Veliko je odvisno tudi od tega, kako partnerja sprejmeta odhod otrok. Če sta dovolj zrela in se ves čas zavedata, da je naloga otrok, da odrastejo in gredo po svoje, potem bo ta dogodek vseeno manj travmatski, kot če oba partnerja poskušata zadržati otroke za vsako ceno doma.

6. Za številne moške je želja po spolnih odnosih logična posledica dobrega občutka, ko imajo na voljo zdravila in možnost za erekcijo. Ženske vse skupaj doživljajo precej drugače. Pa ne zato, ker se ne bi počutile privlačne ali ker bi ugasnila partnerska ljubezen; nekatere so se kratko malo navadile na življenje brez spolnosti ali pa imajo težave in o njih sploh niso spregovorile ali poiskale strokovne pomoči. Kako obuditi libido v zrelih letih? Kakšne so mogoče rešitve proti zadržkom v spolnosti? Je pomemben odkrit pogovor o spolnosti?

Ženske se v teh letih pogosto ne počutimo lepe, ker nas kar naprej vsi mediji bombardirajo s slikami lepotic, ki so mlade in še računalniško popravljene. Staranje nas seveda spreminja in veliko samozavesti je potrebne, da bi se počutile ob vsem tem lepe. Redko se dogaja, da bi bil dober partnerski odnos brez spolnosti. Potem je to že bolj prijateljstvo kot partnerstvo. Težava je tudi v falocentričnem razmišljanju o spolnosti nasploh. Moškim je znanost ponudila viagro, ženskam hormonsko kremo za nožnico. A ženskam ta krema ne pomaga vedno. Za prebujanje ženskega libida je potreben predvsem nežen in ljubeč partner, ki se ženski posveti v predigri, ki si jo vzame s strastjo, ki ženski kaže, koliko jo potrebuje, in ne le zato da doseže orgazem in se sprosti. Skratka, ženska želi biti oboževana kot dragoceno bitje. In ker se v času klimakterija libido res pritaji, po drugi strani pa ženska čuti potrebo, da bolj skrbi zase, ne pristaja na nekvalitetne spolne odnose. Raziskave pa kažejo tudi na to, da bolj je ženska srečna v partnerskem odnosu, manj težav, povezanih s klimakterijem, čuti.

7. Veliko moških v zrelih letih poživlja usihajočo življenjsko moč ob mlajših ženskah. Varanje - gre za samopotrjevanje ali se pač izkaže, da so nekateri vztrajali v slabem zakonu samo zaradi otrok?

Zanimiva je misel iz filma Mesečnica, ko glavna igralka vpraša, zakaj starejši moški varajo žene z veliko mlajšimi ženskami, v odgovor pa dobi: "Zato, ker se bojijo smrti." Pri moških je zelo prisoten strah pred spolno nemočjo, ki jo lahko prinesejo tako fizični kot psihični vzroki. Eni seveda iščejo samopotrditev pri mlajših ženskah, drugi se ob srečanju z drugo žensko zavedo, da njihov zakon že dolgo ne funkcionira. Vztrajanje v slabem zakonu zaradi otrok? To ocenjujem za dober moralistični izgovor, ki ga ljudje pogosto uporabimo, da nam ni treba narediti ničesar.

8. Ali je menopavza tudi za ženske obdobje, ko na novo opredelijo in posodobijo svoje razmerje?

Prav gotovo. V menopavzi se ženskam praviloma zgodi, da svojo pozornost obrnejo od drugih k sebi. V drugi polovici življenja se ženska znajde v boju med lastnim odporom do sporov in nasprotij in pogledom družbe na to, kakšne "naj bi bile" ženske. Naloga vsake ženske je, da razreši situacijo. Da si dovoli drugo polovico življenja preživeti bolj zase in manj za druge. In tako pride nujno tudi do sprememb v dosedanjem razmerju. Praviloma se pri mnogih parih ujame ženina menopavza, moževa andropavza in sindrom praznega gnezda. In ker ni več otrok in mnogih opravkov, ki jih terja družinsko življenje, se razpoke, ki so nastale v letih razmerja, za katerega partnerja nista dovolj skrbela, pokažejo še posebej boleče. Komunikacija med partnerjema je pogosto skopa in omejena na pogovore o vsakdanjih stvareh. Ni več občutka bližine in intimnosti, na obeh straneh pa je vse več objektivnih težav na področju spolnosti. Zato se spolnim odnosom oba vse bolj izogibata. In oba občutita negotovost in razmišljata o tem, ali zamrlo spolno življenje pomeni, da ima partner drugega ali drugo. V zadnjem desetletju pa so se zelo povečale tudi zahteve na delovnem mestu, kar pomeni samo še večji pritisk na partnerja. Strah pred izgubo pozicije ali službe vsekakor negativno vpliva na počutje in tako tudi na sam partnerski odnos.

9. Kako pogosto se petdesetletnicam poleg neizogibnega sindroma praznega gnezda zgodi ločitev? Kako opraviti s temi občutki, mnogo žensk je namreč strah na stara leta ostati same?

Vsekakor moramo vse ženske resno vzeti kakršnekoli bolezni in slaba počutja. To so vedno znamenja, da nekaj v našem življenju ne funkcionira nam v prid. Pogosto je to služba (ko smo enkrat stare preko 40 let, je z zamenjavo službe zelo težko), pogosto tudi partnerski odnos. Če ugotovimo, da spremembe v službi niso mogoče, se pogosteje lotimo sprememb v zasebnem življenju. Ločitve po 25, 30 letih zakona so vse pogostejše. Morda tudi zaradi tega, ker smo ženske manj finančno odvisne. Strah pred osamljenostjo je seveda prisoten in povsem normalen, a treba se je vprašati, ali je osamljenost, ko smo sami, kaj težja, kot osamljenost v dvoje. Se pa ženske, ki so po 50. letu same (iz kakršnegakoli razloga) vse bolj med seboj povezujejo in si medsebojno pomagajo (predvsem v primeru bolezni). Hodijo skupaj na dopuste in razne prireditve.

10. Lahko podate kakšne nasvet, kako ublažiti občutke osamljenosti?

Osamljenost je kar precej razširjena. Pa ne samo med ljudmi po 50. letu, tudi med mlajšimi je veliko osamljenih. Vsekakor je najpomembneje, da ne obsedimo doma in se ne začnemo smiliti sami sebi. Poiščimo možnosti za neke prostočasne dejavnosti, ki nas bodo veselile. Ženske že kar množično obiskujemo tečaje joge, tujih jezikov, skupine za samopomoč in mnoge druge oblike prijetnega druženja. Aktivno navezujmo stike. Ne čakajmo doma, da bo kdo prišel na obisk ali da bo kdo poklical po telefonu. Pojdimo na obisk k ljudem, ki smo jih dolgo zanemarjali. Presenečeni bomo, kako se nas bodo razveselili. Obnovimo stike s sorodniki. Ženske namreč pogosto popolnoma zanemarimo socialno mrežo, ki smo jo že stkale, ker nam je zelo pomemben dom in si za aktivnosti izven doma leta in leta ne vzamemo časa. Ko se gnezdo sprazni, bi bilo dobro, da bi vsaj nekaj teh stikov obnovile. Če se težko prisilimo, da bi kam šli, je tu še možnost klepetanja po svetovnem spletu, sodelovanja v klepetalnicah. Tudi ti stiki dajejo občutek, da nismo sami ali vsaj nič bolj sami, kot mnogi drugi. In predvsem naredimo vse, da bomo čim bolj optimistične. Uživajmo v majhnih radostih, razvajajmo kdaj same sebe (vsaj pol toliko, kot smo včasih člane svoje družine), bodimo pozorne na veliko lepih stvari, ki nas obdajajo.
Default avatar

Bostjan_Topovsek

ženskaa je napisal/a:
Na teh forumih se veliko piše, kako je pomemben seks, izgled ženske, njena leta.
1. Je za moškega ženska še kaj več, kot telo?
2. Kaj bi svetovali ženskam, ki se že vnaprej bojijo hormonskega neravnovesja v meni, ob nerazumevanju partnerja uživajo hormone, ki jim naredijo veliko škode?
3. Kaj svetovati ženskam takrat, ko imajo moški erektivne težave?
4. Se je treba tega obdobja bati ? Je to danes še vedno tabu tema?
5. Se partnerski odnos vedno zrcali skozi spolnost?
Hvala za vaša vprašanja. Glede na način, kako ste zastavili vprašanja sklepam, da ne sprašujete zase in da v resnici že veste odgovore. Verjamem vam, da vprašanja in odgovori, ki jih lahko preberemo v nadaljevanju nimajo oglaševalskega namena.

Ne glede na namen v ozadju je tema staranja pomembna in potrebuje več pozornosti, kot ji družba sicer daje. Nekako naša zavest še seže v smer pomoči starostnikom, da pa bi se o starosti, meni in andropavzi govorilo bolj poglobljeno nam večini ne "potegne". Verjetno mislimo, da bomo večno mladi in se ne bomo nikoli postarali.

Sam osebno nisem specializiran za področje staranja. V člankih in intervjuju Darke Bajec lahko preberemo zelo zanimiv pogled na staranje in moram reči, da se z njim v veliki meri strinjam. Dejstvo je, da žensko telo premalo poznamo. No telo morda že poznamo, ampak žensko kot bitje, ki je sposobno dati življenje - o tem vemo bolj malo. Zakaj? Razlog je morda v tem, da se z ženskami bolj kot one same ukvarjamo moški. Želimo jih razumeti - seveda skozi svojo moško logiko. Dejstvo je, da je takšno nerazumevanje ženske, ženski populaciji naredili ogromno škode. Logika "tisto kar ne razumemo, dajmo izrezati" je prisotna še danes. Vedno več ginekoloških težav se konča z operativnimi posegi ali umetnimi oploditvami. Meni osebno daje to vedeti, da v resnici tisti, ki bi morali vedeti nekaj o ženski, tega ne vedo. In še bolj žalostno, da so ženske same izgubile tisti notranji kompas, ki so ga še nekdaj imele. Če temu prištejemo težave zaradi hormonske kontracepcije, različnih toksinov v hrani, zdravilih, vodi in kozmetiki potem je rezultat takšen kot je.

To, da je ženska genetsko programirana za skrb za druge, je vsaj deloma res. Toda velik del tega programa so napisale določene inštitucije (ki jih ne bom imenoval) in služi predvsem kot sredstvo za manipuliranje. Škoda je ogromna. Mladiči, ki bi se morali začeti postopoma osamosvajati že od 1,5 leta naprej, tega ne počnejo, ker »ženski program« to zelo super sabotira (zakaj je samicam pri drugih sesalcih jasno, da takšen koncept ne omogoča preživetja). V primeru, da bi mladiči že v mladosti odgovorno in samozavestno prevzemali odgovornost za svoja dejanja, bi jih tudi kot odrasli. Iz takšnih mladičev seveda odrastejo tudi moški, ki niso sposobni za družino in tudi družbo širše prevzeti odgovornosti. Temu vsaj v psihoterapiji s katero se ukvarjam jaz rečemo impotentnost. Ali ima ta impotentnost kakšno povezavo z andropavzo ne vem. Vem pa da moški, ki ohranijo svojo iskro, aktivirajo svoje potenciale in moško moč ne usahnejo prav hitro. 50, 60 let. Kakšna starost je sploh to? Osebno poznam moške, ki pri teh letih brez težav kosajo z moj vitalnostjo pri 37 letih, pa sem za svoja leta zelo vitalen.

Še na en pogled bi rad opozoril.

Povprečna starost skozi zgodovino sicer ne prikaže celotne slike, toda še okrog leta 1850 povprečna starost ljudi ni presegla 40 let. To pomeni, da se množično s težavami, ki jih omenjamo v tem prispevku, srečujemo šele od 20 stoletja naprej. Od 1900 do 2014 je zelo kratka doba v primerjavi z prvimi začetki življenja na Zemlji.

Da sedaj odgovorim na vprašanja:

Je za moškega ženska še kaj več, kot telo?

Ja in ne. V primeru, da ženska ni sposobna dati moškemu več kot samo telo, potem je pač samo telo. V primeru, da je sposobna dati še več, je več. Ne more biti moški tisti, ki definira žensko (čeprav gre programiranje v to smer). Spolnost je precej dober način kako manipulirati z moškim. Ko so »določene inštitucije, ki so jih vodili moški« žensko spremenile v stroj za rojevanje in služenje, je kolektivno nezavedno žensk začelo kruto maščevanje proti moškim. Moškega je najlažje narediti impotentnega skozi spolnost, odtegnitvijo ženske ljubezni in pretirano skrbjo v otroških letih. Ženska ljubezen bi morala biti brezpogojna tudi do partnerja, ampak zaradi določenih okoliščin je postala pogojna, prav tako spolnost. Nezavedni prezir žensk do moških in različne oblike nevidnih manipulacij so veliko moških pripeljale na rob obupa. Iz vsega tega se je rodila vojna med moškimi in ženskami, ki se pogosto konča tragično (nasilje, zlorabe).

Energetski ustroj ljudi nekako veleva takole. Moški: »daj mi sex in jaz ti dam ljubezen, in ženska: »daj mi ljubezen in jaz ti dam sex.« Osebno menim, da ni s tem nič narobe, če to razumemo v pozitivnem smislu. Ne poznam nobene spolno prebujene ženske, ki bi se pritoževala nad takšno ureditvijo.

Pogosto želijo moški in ženske verjeti, da je moškim mar samo za žensko telo. Zagotovo je to pomembno, ampak še bolj pomembno je spoštovanje in podpora. Ko to moški ima, bo naredil vse za družino in žensko s katero živi. Ko se bo ženska počutila varno in ljubljeno, in ne popustila družbenemu programiranju, da je njena edina vloga biti mama, bo ženska žarela (tudi spolno).

Ženske so začele tekmovati na igrišču, kjer so se prej igrali predvsem moški, pri tem pa so popolnoma pozabile kakšna je v resnici njihova esenca. Ženske so vsaj naredile en korak naprej. Moški pa žal še vedno spijo na lovorikah svojih zmag iz preteklosti in ne želijo sprejeti, da prihaja nov čas. Čas kjer bo potrebno dvigniti svoje zavedanje na veliko višji nivo.

Posplošitve sicer niso na mestu, na srečo je vedno več moških in žensk, ki želijo priti bližje svoji naravni esenci.

Se partnerski odnos vedno zrcali skozi spolnost?

Menim, da je kvaliteta spolnosti dober pokazatelj kvalitete odnosa med moškim in žensko. Odnos je izmenjava energije. In pri spolnosti je takšna izmenjava najmočnejša. Seveda spolnost ni edino merilo. Še posebej v zreli dobi mora obstajati še kakšna druga izmenjava (recimo izmenjava informacij, dotikov, skupini projekti …). V primeru, da govorimo o partnerjih, pri katerih eden ali oba nista spolno prebujena (imata veliko zavor v spolnosti) , se spolnost vedno uporablja kot orodje manipulacij. Včasih si ljudje izberejo partnerja zaradi čisto drugačnih vzgibov, kot bi bilo logično (recimo ker nimajo druge izbire, ker predstavlja takšen partner varno izbiro …), kar ustvari globoke konflikte v odnosu. Spolnost da ali ne, je v takšnih primerih popolnoma nepomemben faktor.

Kaj svetovati ženskam takrat, ko imajo moški erektivne težave?

Potrebno je pogledati vsak primer posebej. V takšnih primerih vsaki ženski svetujem, naj spravi »svojega« k meni na pogovor. Ne poznam vseh simptomov andropavze, sam vse bolj gledam iz stališča vitalne energije. S starostjo se naš metabolizem slabša, naše celice izgubljajo življenjsko energijo, hitreje odmirajo, kot nastajajo nove, imunski sistem peša ipd. Telo začne usmerjati pač tisto kar še ostane v življenjsko pomembne funkcije (tvorjenje spermijev to zagotovo ni). Pri moškemu stres, premalo gibanja, in nekvalitetna hrana v največji meri ubija vitalnost. Koliko tega stresa pri tem ustvarja nekvaliteten partnerski odnos lahko samo ugibamo. V skladu s kitajsko medicino je tvorjenje spermijev in spolne energije povezano z močjo in vitalnostjo ledvic in mehurja. Moški, ki imajo »dobre gene«, se dovolj gibajo in pazijo na prehrano, ne bodo imeli težav z erekcijo zagotovo do 60 leta. Jasno pa je, da se nekako po 35 letu (odvisno od moškega) nekako daljša čas »okrevanja« po orgazmu. Moški, ki živi z žensko, ki je zelo spolno prebujena zna seveda imeti težave, saj ga bo situacija garantirano pripeljala v depresijo in spolno impotentnost. Telo bo namreč sabotiralo njegove poskuse imeti spolne odnose. Zelo pomembno je, da to razume tudi ženska.

Moški mora sprejeti dejstvo, da ni več star 21 let, in da ne more odmetavati svoje vitalne energije enako kot takrat. Poskrbeti mora za dovolj gibanja, primerno prehrano in primeren mišični tonus. Kakšne mehke borilne veščine so idealne. Osebno priporočam tudi prehranske dodatke, ki krepijo telesno konstitucijo. Moški in ženska morata razumeti, da ni potrebno vedno spolnosti končati s orgazmom. Moški naj skušajo imeti več spolnih odnosov brez orgazma (nujno se morajo v tem primeru dovolj gibati in izvajati vaje za prostato), in samo vsake toliko časa z orgazmom. Spolnost mora s starostjo preiti na višji nivo, za kar je potrebno več zaupanja, kar pogosto partnerji ne zmorejo.

Kaj bi svetovali ženskam, ki se že vnaprej bojijo hormonskega neravnovesja v meni, ob nerazumevanju partnerja uživajo hormone, ki jim naredijo veliko škode?

Naj gredo k specialistu, ki je usposobljen za delo. Vsaka sintetična stvar lahko naredi veliko škode. Naravni bioidentični hormoni kolikor mi je znano ne delajo škode. Pomagamo si lahko tudi z različnimi naravnimi prehranskimi dopolnili in homeopatskimi zdravili. To je seveda vse relativno drago in vsaj o prehranskih dopolnilih nekaj vem. Vsaki ženski bi svetoval naj začne skrbeti zase veliko pred meno. Gibanje, ohranjanje mišičnega tonusa, meditacija, gibljivost, zdrav način življenja in prehrana bo negativni prehod v meno zelo omilil. In seveda najti nov smisel in cilj je zelo pomembno.

Se je treba tega obdobja bati ? Je to danes še vedno tabu tema?

Sam sem pri svojih 37 veliko bolj vitalen kot sem bil pri 25 letih. Vem, da leta moje največje kreativnosti šele prihajajo, v načrtu imam biti maksimalno aktiven do 70 leta. Po tem letu pa se nameravam zopet bolj posvetiti sebi, duhovnosti in veliko potovati. Zakaj bi se moral tega bati in ne vem zakaj bi moralo biti kaj drugače za ženske. Imam precej znank okrog 50 – 60 let. Super kreativne osebe. Nekoliko me je strah edino počasnega umiranja. Upam da bom v času do takrat naredil toliko dobrega, da bom lahko preminil hitro in z nasmehom na obrazu :)

Moj učitelj joge bo letos star 80 let. Globoko ga spoštujem, tudi zato ker je pri 80 upam si reči bolj vitalen kot jaz. Ja seveda, normalno da kaže določene znake starosti, ki jih jaz ne. Ampak energija, ki jo oddaja, življenje ki ga kaže v svojih očeh … kapo dol.
********************
Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
e-pošta: [email protected]
splet: http://humanu.center
lokacija: Ljubljana, Tabor
Default avatar

ženskaa

Hvala vsem.
Default avatar

o okoliščinah

Bostjan_Topovsek je napisal/a:
Sam sem pri svojih 37 veliko bolj vitalen kot sem bil pri 25 letih. Vem, da leta moje največje kreativnosti šele prihajajo, v načrtu imam biti maksimalno aktiven do 70 leta. Po tem letu pa se nameravam zopet bolj posvetiti sebi, duhovnosti in veliko potovati. Zakaj bi se moral tega bati in ne vem zakaj bi moralo biti kaj drugače za ženske. Imam precej znank okrog 50 – 60 let. Super kreativne osebe. Nekoliko me je strah edino počasnega umiranja. Upam da bom v času do takrat naredil toliko dobrega, da bom lahko preminil hitro in z nasmehom na obrazu :)

Moj učitelj joge bo letos star 80 let. Globoko ga spoštujem, tudi zato ker je pri 80 upam si reči bolj vitalen kot jaz. Ja seveda, normalno da kaže določene znake starosti, ki jih jaz ne. Ampak energija, ki jo oddaja, življenje ki ga kaže v svojih očeh … kapo dol.
Skozi celo življenje se učimo: včasih skozi stik s starejšimi, včasih preklope v našem razmišljanju sprožajo najmlajši. A vsak takrat in na tak način, ki je zanj v tistem trenutku najefektivnejši. Če nam ne pride naproti, ga (morda tudi nezavedno) poiščemo sami.

Naj zaželim vsem, ki to berete, da najdete 'svoj prostor pod soncem', na katerem boste lahko razvijali svojo in bili obenem deležni tudi topline drugih.
Default avatar

Boštjanu

Bostjan_Topovsek je napisal/a:
ženskaa je napisal/a:
Na teh forumih se veliko piše, kako je pomemben seks, izgled ženske, njena leta.
1. Je za moškega ženska še kaj več, kot telo?
2. Kaj bi svetovali ženskam, ki se že vnaprej bojijo hormonskega neravnovesja v meni, ob nerazumevanju partnerja uživajo hormone, ki jim naredijo veliko škode?
3. Kaj svetovati ženskam takrat, ko imajo moški erektivne težave?
4. Se je treba tega obdobja bati ? Je to danes še vedno tabu tema?
5. Se partnerski odnos vedno zrcali skozi spolnost?
Hvala za vaša vprašanja. Glede na način, kako ste zastavili vprašanja sklepam, da ne sprašujete zase in da v resnici že veste odgovore. Verjamem vam, da vprašanja in odgovori, ki jih lahko preberemo v nadaljevanju nimajo oglaševalskega namena.

Ne glede na namen v ozadju je tema staranja pomembna in potrebuje več pozornosti, kot ji družba sicer daje. Nekako naša zavest še seže v smer pomoči starostnikom, da pa bi se o starosti, meni in andropavzi govorilo bolj poglobljeno nam večini ne "potegne". Verjetno mislimo, da bomo večno mladi in se ne bomo nikoli postarali.

Sam osebno nisem specializiran za področje staranja. V člankih in intervjuju Darke Bajec lahko preberemo zelo zanimiv pogled na staranje in moram reči, da se z njim v veliki meri strinjam. Dejstvo je, da žensko telo premalo poznamo. No telo morda že poznamo, ampak žensko kot bitje, ki je sposobno dati življenje - o tem vemo bolj malo. Zakaj? Razlog je morda v tem, da se z ženskami bolj kot one same ukvarjamo moški. Želimo jih razumeti - seveda skozi svojo moško logiko. Dejstvo je, da je takšno nerazumevanje ženske, ženski populaciji naredili ogromno škode. Logika "tisto kar ne razumemo, dajmo izrezati" je prisotna še danes. Vedno več ginekoloških težav se konča z operativnimi posegi ali umetnimi oploditvami. Meni osebno daje to vedeti, da v resnici tisti, ki bi morali vedeti nekaj o ženski, tega ne vedo. In še bolj žalostno, da so ženske same izgubile tisti notranji kompas, ki so ga še nekdaj imele. Če temu prištejemo težave zaradi hormonske kontracepcije, različnih toksinov v hrani, zdravilih, vodi in kozmetiki potem je rezultat takšen kot je.

To, da je ženska genetsko programirana za skrb za druge, je vsaj deloma res. Toda velik del tega programa so napisale določene inštitucije (ki jih ne bom imenoval) in služi predvsem kot sredstvo za manipuliranje. Škoda je ogromna. Mladiči, ki bi se morali začeti postopoma osamosvajati že od 1,5 leta naprej, tega ne počnejo, ker »ženski program« to zelo super sabotira (zakaj je samicam pri drugih sesalcih jasno, da takšen koncept ne omogoča preživetja). V primeru, da bi mladiči že v mladosti odgovorno in samozavestno prevzemali odgovornost za svoja dejanja, bi jih tudi kot odrasli. Iz takšnih mladičev seveda odrastejo tudi moški, ki niso sposobni za družino in tudi družbo širše prevzeti odgovornosti. Temu vsaj v psihoterapiji s katero se ukvarjam jaz rečemo impotentnost. Ali ima ta impotentnost kakšno povezavo z andropavzo ne vem. Vem pa da moški, ki ohranijo svojo iskro, aktivirajo svoje potenciale in moško moč ne usahnejo prav hitro. 50, 60 let. Kakšna starost je sploh to? Osebno poznam moške, ki pri teh letih brez težav kosajo z moj vitalnostjo pri 37 letih, pa sem za svoja leta zelo vitalen.

Še na en pogled bi rad opozoril.

Povprečna starost skozi zgodovino sicer ne prikaže celotne slike, toda še okrog leta 1850 povprečna starost ljudi ni presegla 40 let. To pomeni, da se množično s težavami, ki jih omenjamo v tem prispevku, srečujemo šele od 20 stoletja naprej. Od 1900 do 2014 je zelo kratka doba v primerjavi z prvimi začetki življenja na Zemlji.

Da sedaj odgovorim na vprašanja:

Je za moškega ženska še kaj več, kot telo?

Ja in ne. V primeru, da ženska ni sposobna dati moškemu več kot samo telo, potem je pač samo telo. V primeru, da je sposobna dati še več, je več. Ne more biti moški tisti, ki definira žensko (čeprav gre programiranje v to smer). Spolnost je precej dober način kako manipulirati z moškim. Ko so »določene inštitucije, ki so jih vodili moški« žensko spremenile v stroj za rojevanje in služenje, je kolektivno nezavedno žensk začelo kruto maščevanje proti moškim. Moškega je najlažje narediti impotentnega skozi spolnost, odtegnitvijo ženske ljubezni in pretirano skrbjo v otroških letih. Ženska ljubezen bi morala biti brezpogojna tudi do partnerja, ampak zaradi določenih okoliščin je postala pogojna, prav tako spolnost. Nezavedni prezir žensk do moških in različne oblike nevidnih manipulacij so veliko moških pripeljale na rob obupa. Iz vsega tega se je rodila vojna med moškimi in ženskami, ki se pogosto konča tragično (nasilje, zlorabe).

Energetski ustroj ljudi nekako veleva takole. Moški: »daj mi sex in jaz ti dam ljubezen, in ženska: »daj mi ljubezen in jaz ti dam sex.« Osebno menim, da ni s tem nič narobe, če to razumemo v pozitivnem smislu. Ne poznam nobene spolno prebujene ženske, ki bi se pritoževala nad takšno ureditvijo.

Pogosto želijo moški in ženske verjeti, da je moškim mar samo za žensko telo. Zagotovo je to pomembno, ampak še bolj pomembno je spoštovanje in podpora. Ko to moški ima, bo naredil vse za družino in žensko s katero živi. Ko se bo ženska počutila varno in ljubljeno, in ne popustila družbenemu programiranju, da je njena edina vloga biti mama, bo ženska žarela (tudi spolno).

Ženske so začele tekmovati na igrišču, kjer so se prej igrali predvsem moški, pri tem pa so popolnoma pozabile kakšna je v resnici njihova esenca. Ženske so vsaj naredile en korak naprej. Moški pa žal še vedno spijo na lovorikah svojih zmag iz preteklosti in ne želijo sprejeti, da prihaja nov čas. Čas kjer bo potrebno dvigniti svoje zavedanje na veliko višji nivo.

Posplošitve sicer niso na mestu, na srečo je vedno več moških in žensk, ki želijo priti bližje svoji naravni esenci.

Se partnerski odnos vedno zrcali skozi spolnost?

Menim, da je kvaliteta spolnosti dober pokazatelj kvalitete odnosa med moškim in žensko. Odnos je izmenjava energije. In pri spolnosti je takšna izmenjava najmočnejša. Seveda spolnost ni edino merilo. Še posebej v zreli dobi mora obstajati še kakšna druga izmenjava (recimo izmenjava informacij, dotikov, skupini projekti …). V primeru, da govorimo o partnerjih, pri katerih eden ali oba nista spolno prebujena (imata veliko zavor v spolnosti) , se spolnost vedno uporablja kot orodje manipulacij. Včasih si ljudje izberejo partnerja zaradi čisto drugačnih vzgibov, kot bi bilo logično (recimo ker nimajo druge izbire, ker predstavlja takšen partner varno izbiro …), kar ustvari globoke konflikte v odnosu. Spolnost da ali ne, je v takšnih primerih popolnoma nepomemben faktor.

Kaj svetovati ženskam takrat, ko imajo moški erektivne težave?

Potrebno je pogledati vsak primer posebej. V takšnih primerih vsaki ženski svetujem, naj spravi »svojega« k meni na pogovor. Ne poznam vseh simptomov andropavze, sam vse bolj gledam iz stališča vitalne energije. S starostjo se naš metabolizem slabša, naše celice izgubljajo življenjsko energijo, hitreje odmirajo, kot nastajajo nove, imunski sistem peša ipd. Telo začne usmerjati pač tisto kar še ostane v življenjsko pomembne funkcije (tvorjenje spermijev to zagotovo ni). Pri moškemu stres, premalo gibanja, in nekvalitetna hrana v največji meri ubija vitalnost. Koliko tega stresa pri tem ustvarja nekvaliteten partnerski odnos lahko samo ugibamo. V skladu s kitajsko medicino je tvorjenje spermijev in spolne energije povezano z močjo in vitalnostjo ledvic in mehurja. Moški, ki imajo »dobre gene«, se dovolj gibajo in pazijo na prehrano, ne bodo imeli težav z erekcijo zagotovo do 60 leta. Jasno pa je, da se nekako po 35 letu (odvisno od moškega) nekako daljša čas »okrevanja« po orgazmu. Moški, ki živi z žensko, ki je zelo spolno prebujena zna seveda imeti težave, saj ga bo situacija garantirano pripeljala v depresijo in spolno impotentnost. Telo bo namreč sabotiralo njegove poskuse imeti spolne odnose. Zelo pomembno je, da to razume tudi ženska.

Moški mora sprejeti dejstvo, da ni več star 21 let, in da ne more odmetavati svoje vitalne energije enako kot takrat. Poskrbeti mora za dovolj gibanja, primerno prehrano in primeren mišični tonus. Kakšne mehke borilne veščine so idealne. Osebno priporočam tudi prehranske dodatke, ki krepijo telesno konstitucijo. Moški in ženska morata razumeti, da ni potrebno vedno spolnosti končati s orgazmom. Moški naj skušajo imeti več spolnih odnosov brez orgazma (nujno se morajo v tem primeru dovolj gibati in izvajati vaje za prostato), in samo vsake toliko časa z orgazmom. Spolnost mora s starostjo preiti na višji nivo, za kar je potrebno več zaupanja, kar pogosto partnerji ne zmorejo.

Kaj bi svetovali ženskam, ki se že vnaprej bojijo hormonskega neravnovesja v meni, ob nerazumevanju partnerja uživajo hormone, ki jim naredijo veliko škode?

Naj gredo k specialistu, ki je usposobljen za delo. Vsaka sintetična stvar lahko naredi veliko škode. Naravni bioidentični hormoni kolikor mi je znano ne delajo škode. Pomagamo si lahko tudi z različnimi naravnimi prehranskimi dopolnili in homeopatskimi zdravili. To je seveda vse relativno drago in vsaj o prehranskih dopolnilih nekaj vem. Vsaki ženski bi svetoval naj začne skrbeti zase veliko pred meno. Gibanje, ohranjanje mišičnega tonusa, meditacija, gibljivost, zdrav način življenja in prehrana bo negativni prehod v meno zelo omilil. In seveda najti nov smisel in cilj je zelo pomembno.

Se je treba tega obdobja bati ? Je to danes še vedno tabu tema?

Sam sem pri svojih 37 veliko bolj vitalen kot sem bil pri 25 letih. Vem, da leta moje največje kreativnosti šele prihajajo, v načrtu imam biti maksimalno aktiven do 70 leta. Po tem letu pa se nameravam zopet bolj posvetiti sebi, duhovnosti in veliko potovati. Zakaj bi se moral tega bati in ne vem zakaj bi moralo biti kaj drugače za ženske. Imam precej znank okrog 50 – 60 let. Super kreativne osebe. Nekoliko me je strah edino počasnega umiranja. Upam da bom v času do takrat naredil toliko dobrega, da bom lahko preminil hitro in z nasmehom na obrazu :)

Moj učitelj joge bo letos star 80 let. Globoko ga spoštujem, tudi zato ker je pri 80 upam si reči bolj vitalen kot jaz. Ja seveda, normalno da kaže določene znake starosti, ki jih jaz ne. Ampak energija, ki jo oddaja, življenje ki ga kaže v svojih očeh … kapo dol.
Tale vaš odgovor s polnim strinjanjem prepošljem prijateljici.
Default avatar

ženskaa

Poiskala sem staro temo, meni je dala odgovore. Naj jih tudi vam.