Forum.Over.Net

Življenje, ah to življenje

So trenutki, ko smo srečni, ure, ko smo zadovoljni in dnevi, ki jih moramo preživeti. Vprašajmo, svetujmo in poklepetajmo o stvareh, ki se nam zdijo pomembne.

ali sem gej?

Default avatar

18let

1-vem, koliko tem je že bilo, ampak vseeno:)
a sem gej?
Drkam si ga na gej porniče. Ampak je pa nekaj...takoj ko mi pride, se mi vse to (s fanti) zdi nagnusno.
Tudi v prihodnosti si sebe sploh ne predstavljam s fantom (ampak s punco-družina).
Kakšni frendi so mi "hudi" (me rajcajo), ampak NIKOLI pa ne bi mogel biti zaljubljen v njih (imam namreč simpatije ženskega spola).:)
Se pravi- rajcajo me fantje, ampak zaljubljen sem v punce..WTF????
hvala..
Default avatar

krščanska vzgoja

seveda si. očitno pa si bil vzgojen v običajnem okolju, kjer so do gejev sovražni, zato se še nisi sprijaznil s svojo spolno usmerjenostjo. svoje narave ne moreš prelisičiti, ker pa so te vzgojili, da je to nekaj grdega, imaš potem občutke krivde in gnusa do samega sebe. začni brati teme s tega področja, morda pokliči gal fon, začni spoznavati samega sebe takega kot si v resnici in ne takega kot naj bi bilo prav.
Default avatar

Marko

Se strinjam s predhodnico. Ko se zadovoljiš imaš slabo vest, ker v današnji družbi še vedno vlada prepričanje, da če si gej, da je nekaj narobe s tabo, prevsem pa je to prisotno verjetno tudi v vaši družini ali pa se vsaj bojiš, da bo do tega prišlo.
Po naravi (in po neki teoriji, ki jo zagovarjam) smo vsi ljudje biseksualci, ampak zaradi raznih novodobnih pravil družbe smo začeli ljudje zanikati določena občutja in jih zavračati, samo zato, da ne bi izpadli čudni, drugačni in da bi bili sprejeti v večinsko družbo. Tudi nekdo, ki ga privlačijo le ženske, je v določenem obdobju začel zatirati določena občutja do moških, tako da do njih čuti gnus, če pomisli, da bi moral biti s katerim intimen. Mogoče boš ti ta gnus občutil do žensk, mogoče pa boš privlačnost čutil do obeh spolov. Odvisno, kako bo družba in okolica vplivala nate.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

simond

No jaz se ne strinjam. Ce se ti gnusi biti s fantom,potem pac ne bos. Bodi s tistim,ki ti je kul.
Sploh je pa brez smisla vse skupaj, saj se sele izoblikujes in spolno uvrscas .
Ce ne bo drugace,prodaj z fantom oz.punco in bos sam videl.
Default avatar

afk

Raziskuj svoja čustva in svojo seksualnost in izvedel boš kdo si. Traja leta in leta le počasi se nikamor ne mudi.

Pa tudi opažam da dosti "gejev" sploh ni striktno gej, večkrat sem slišal izraz "vse imam rad, odvisno". Ni vse črno in belo.
Default avatar

Marko

simond je napisal/a:
No jaz se ne strinjam. Ce se ti gnusi biti s fantom,potem pac ne bos. Bodi s tistim,ki ti je kul.
Sploh je pa brez smisla vse skupaj, saj se sele izoblikujes in spolno uvrscas .
Ce ne bo drugace,prodaj z fantom oz.punco in bos sam videl.
Ampak njemu se ne zdi nagnusno. Moški ga privlačijo. :)) Naj torej zatre te občutke, če so tam? Če se želi spolno uvrstit, mora poslušat svoje občutke, ne tega, kar mu govorijo drugi.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

Marko

Hočem povedat, da se moški lahko samozadovoljuje tudi na žensko oziroma na spolni akt, pa ima po tem slabo vest oziroma se mu zdi njegovo početje nagnusno. To pa ne pomeni, da ga ženske (v kolikor ga je le ta vzburila) ne privlači, ampak to pomeni, da so ta občutja nastopila le zato, ker je samozadovoljevanje še vedno marsikje tabu, prepovedano, manjvredno in gnusno početje. To je moje mnenje.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

18let

Hvala za odgovore:)
vidim, da so pogledi zelo različni.
btw: marko drkanje pri nas res ni tabu, dvomim da sploh kje v družbi danes
Default avatar

neveš

Delam na področju psihologije in delno poznam situacijo.Kar je sigurno, je to, da se lahko SPOLNO izoblikuješ nekje do 25,30 leta, lahko še dosti dlje.Nekateri so od začetka hetero,bi oz.gej.Pri nekaterih se to razvije zelo pozno.
Če imaš simpatijo nežnejšega spola, bi težko rekla, da si čisti gej, čeprav te (trenutno) privlačijo fantje.
Določeno obdobje se lahko vleče tudi do 10 let, odvisno tudi od razvoja,vzgoje...nisi pa še spolno izoblikovan.
Mimogrede: v svojem poklicu sem srečala OGROMNO(pa je to premila beseda)moških z družinami, ki so bi ali gej.Toliko variant je, da težko(tako kot je povedal že nek predhodnik)rečeš,da si čisto hetero oz.gej.
LP
Default avatar

krščanska vzgoja

neveš je napisal/a:
Delam na področju psihologije in delno poznam situacijo.Kar je sigurno, je to, da se lahko SPOLNO izoblikuješ nekje do 25,30 leta, lahko še dosti dlje.Nekateri so od začetka hetero,bi oz.gej.Pri nekaterih se to razvije zelo pozno.
Če imaš simpatijo nežnejšega spola, bi težko rekla, da si čisti gej, čeprav te (trenutno) privlačijo fantje.
Določeno obdobje se lahko vleče tudi do 10 let, odvisno tudi od razvoja,vzgoje...nisi pa še spolno izoblikovan.
Mimogrede: v svojem poklicu sem srečala OGROMNO(pa je to premila beseda)moških z družinami, ki so bi ali gej.Toliko variant je, da težko(tako kot je povedal že nek predhodnik)rečeš,da si čisto hetero oz.gej.
LP
če se izobražuješ na področju krščanske psihologije, verjamem, da vas hecajo s takimi neresnicami.
Dejansko se spolna identiteta oblikuje v najzgodnejšem otroštvu, nekje pri treh letih je že vse zacementirano. Res pa je, da se ljudje težko sprijaznijo s spolnostjo, ki odstopa od njihovih predstav in pritiskov okolja, v katerem živijo. Izjemno težko je opustiti predstave o tem, kaj je prav in kaj narobe, zato toliko ljudi laže sebi in ljudem okoli sebe.
Default avatar

neveš

krščanska vzgoja je napisal/a:
neveš je napisal/a:
Delam na področju psihologije in delno poznam situacijo.Kar je sigurno, je to, da se lahko SPOLNO izoblikuješ nekje do 25,30 leta, lahko še dosti dlje.Nekateri so od začetka hetero,bi oz.gej.Pri nekaterih se to razvije zelo pozno.
Če imaš simpatijo nežnejšega spola, bi težko rekla, da si čisti gej, čeprav te (trenutno) privlačijo fantje.
Določeno obdobje se lahko vleče tudi do 10 let, odvisno tudi od razvoja,vzgoje...nisi pa še spolno izoblikovan.
Mimogrede: v svojem poklicu sem srečala OGROMNO(pa je to premila beseda)moških z družinami, ki so bi ali gej.Toliko variant je, da težko(tako kot je povedal že nek predhodnik)rečeš,da si čisto hetero oz.gej.
LP
če se izobražuješ na področju krščanske psihologije, verjamem, da vas hecajo s takimi neresnicami.
Dejansko se spolna identiteta oblikuje v najzgodnejšem otroštvu, nekje pri treh letih je že vse zacementirano. Res pa je, da se ljudje težko sprijaznijo s spolnostjo, ki odstopa od njihovih predstav in pritiskov okolja, v katerem živijo. Izjemno težko je opustiti predstave o tem, kaj je prav in kaj narobe, zato toliko ljudi laže sebi in ljudem okoli sebe.
Kakšne krščanske psihologije??? Predlagam ti, da prebereš kakšen TUJ članek.
Da se izoblikuje do 3.leta??? To je pa največja traparija. Ampak je logično, saj je jasno, da pišeš na pamet.
Mimogrede: bile je kar nekaj primerov, ko so opisali izkušnjo, da so "zamenjali" bi/hetero v zgodnjih dvajsetih.
Default avatar

Marko

neveš je napisal/a:
krščanska vzgoja je napisal/a:
neveš je napisal/a:
Delam na področju psihologije in delno poznam situacijo.Kar je sigurno, je to, da se lahko SPOLNO izoblikuješ nekje do 25,30 leta, lahko še dosti dlje.Nekateri so od začetka hetero,bi oz.gej.Pri nekaterih se to razvije zelo pozno.
Če imaš simpatijo nežnejšega spola, bi težko rekla, da si čisti gej, čeprav te (trenutno) privlačijo fantje.
Določeno obdobje se lahko vleče tudi do 10 let, odvisno tudi od razvoja,vzgoje...nisi pa še spolno izoblikovan.
Mimogrede: v svojem poklicu sem srečala OGROMNO(pa je to premila beseda)moških z družinami, ki so bi ali gej.Toliko variant je, da težko(tako kot je povedal že nek predhodnik)rečeš,da si čisto hetero oz.gej.
LP
če se izobražuješ na področju krščanske psihologije, verjamem, da vas hecajo s takimi neresnicami.
Dejansko se spolna identiteta oblikuje v najzgodnejšem otroštvu, nekje pri treh letih je že vse zacementirano. Res pa je, da se ljudje težko sprijaznijo s spolnostjo, ki odstopa od njihovih predstav in pritiskov okolja, v katerem živijo. Izjemno težko je opustiti predstave o tem, kaj je prav in kaj narobe, zato toliko ljudi laže sebi in ljudem okoli sebe.
Kakšne krščanske psihologije??? Predlagam ti, da prebereš kakšen TUJ članek.
Da se izoblikuje do 3.leta??? To je pa največja traparija. Ampak je logično, saj je jasno, da pišeš na pamet.
Mimogrede: bile je kar nekaj primerov, ko so opisali izkušnjo, da so "zamenjali" bi/hetero v zgodnjih dvajsetih.
Čudi me takšen odziv nekoga, ki dela na področju psihologije. Posameznik lahko zamenja spolno identiteto tudi zaradi pritiskov družbe, prikrivanja ali česa podobnega. Teorij o tem je več in mislim, da prav nobena nima takšnih dokazov, da bi lahko z zagotovstojo trdili, da je absolutno resnična. Menim, da je to področje še precej neraziskano in nerazumljeno, tudi določenim psihologom.
Že marsikaj smo mislili, da razumemo, pa se je potem izkazalo, da smo bili v zmoti. Razumem pa, da psiholog svoje delo opravlja po neki teoriji in se je drži. Ampak tu gre za področje, kjer je rescnico težko dokazovati s primeri v praksi. Ker, kaj pa bi lahko bil dokaz, da je neka teorija RESNIČNA? Lahko je kvečjemu domneva. Vem, to pa ni profesionalno. :)
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

krščanska vzgoja

v bistvu je bilo že vse raziskano, samo se prikriva oz. ne razkriva dovolj, ker je v nasprotju z interesi elit. Običajni razvoj spolne identitete se naredi nekje do 3 leta, kjer se posameznik že točno zaveda svojega spola in vloge. Seveda kasneje pride tudi do odklonov, zlorab ali drugih dogodkov, ki posameznika lahko zamajejo v temeljih. Dejansko je vse naše vedenje, tako heteroseksualno, homoseksualno in vse kar je vmes, naučeno. Procesi tega učenja pa so tako zgodnji, zapleteni, da se posamezniki ne moremo pri 20 odločati, kakšna bo naša temeljna usmeritev. Seveda pa lahko obvladujemo svoje vedenje. Je pa delovanje proti svoji temeljni usmerjenosti kruto in neusmiljeno in dostikrat pušča hude posledice.
Krščanska psihologija pa verjame, da je samo ene vrste spolnost prava in naravna. in celo, da se jo da na stara leta naučiti.
Default avatar

khmmmm

Spolna identiteta se izoblikuje v puberteti, ne pa do 3 let.
Res ne vem, od kod vam ta podatek.
Default avatar

Marko

krščanska vzgoja je napisal/a:
Krščanska psihologija pa verjame, da je samo ene vrste spolnost prava in naravna. in celo, da se jo da na stara leta naučiti.
Zanima me, zakaj to imenuješ krščanska psihologija, saj gospod zgoraj nikjer ni pisal o tem, da je samo ene vrste spolnost prava.
°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°
Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345
Default avatar

krtacka

Mislim, da nisi gej. Pri meni je podobno - vznemirjajo me filmčki spolnosti deklet, nikoli pa ne bi resno pomislila na zvezo s punco. Včasih fantaziram o spolnem odnosu z žensko, vendar me do sedaj še nobena ni realno privlačila, da bi pomislila, da bi z njo bila. Z moškimi pa vse štima.
Default avatar

scipion

Osebnost se dejansko oblikuje skoraj do 30. leta in tudi samo lahko po sebi vidim, da sem bil pri 20ih precej drugačen kot danes. Po moje se bo ta fant "18let", še precej preoblikoval do končne podobe.

Glede na to, da do moških ne čuti čustev, najbrž ni gej, ker bistvo spolne usmerjenost so čustva.

V kolikor bo imel močna čustva do žensk, bo spontano ustvaril zvezo z žensko in si ustvaril družino. Je pa možno, da bo občasno imel odklone v smeri homoseksualnosti.
Default avatar

JakobMonster

LOL si pač bisexualec...
Default avatar

hetero4ewer

Najprej en lep pozdrav vsem skupaj! Rad bi vam podedal, da rešitev obstaja! Veliko truda je potrebno vložiti v za to vendar se splača!

Naj se vam malo predstavim, moje ime je Roman, sem fant, ki se je ozdravil homoseksualnosti in sedaj živi srečno in zdravo življenje. Moja zgodba se je začela pri 14 letih. V tistem obdobju sem opazil, da so mi moški všeč bolj kot ženske in takrat sem prvič začel razmišljati o tem, da z mano nekaj ni vredu. Medtem ko so moji sošolci imeli odnose s puncu, sem sanjal o tem, da bi imel odnose s fantom. Ne morem reči, da mi punce niso bili všeč, seveda so mi bili, ampak privlačili so me moške in to precej starejše od mene. Imel sem punco, s katero sva se zaradi nesporazuma hudo skregala in takrat sem zapadel v globoko depresiji, saj mi je bila ona všeč, samo pač ni samo ona, kot že pravim tudi starejši moški so me privlačili.

Skratka fantje, to kar vam bom sedaj povedal ni lahko sprejeti, ampak potrudite se. Homoseksualnost je bolezen, vendar bolezen ozdravljiva! Predvidevam, da če ste tu potem ste tako kot jaz spoznali, da potrebujete transformacijo, če je res tako-me veseli. Potem ste na dobri poti, če pa ne... Kaj naj vam rečem? Biti homoseksual ali ne je v končni fazi lastna izbira-vse je v glavi.

Torej bom nadaljeval s svojo zgodbo. Do 20 let se nisem mogel pripraviti do tega, da grem do specialista, sram me je bilo priznati, da sem gej. V sebi sem čutil, da nujno potrebujem spremembo, a nisem bil pripravljen na to, kajti zavedal sem se, da bo potrebno totalno prekrojiti lastno osebnost in izbrati čisto drugo po, vendar če sedaj pogledam nazaj, mi postane jasno, da to pravzaprav nikoli nisem bil jaz, da sem sebe dejansko narobe dojemal, to mi je šele sedaj postalo jasno. Skratka pri 20 letih sem začutil silno potrebo po moškem in sem čutil, da že izgubljam kontrolo nad situacijo in če se pojavi kakšen lepotec, se mu sigurno ne bom mogel upreti. S tesnobo sem se odločil, da preden naredim ta korak moram poskusiti poiskati pomoč, tako sem prišel do specialista. Od takrat se je moje življenje spremenilo, sedaj sem srečno poročen, moja žena pa pričakuje otroka, jaz pa pomagam ljudem, ki imajo isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Torej če se spomnim prvega dneva pri psihiatru je bil to najtežji trenutek, priznati, da sem istospolno usmerjen. Najin pogovor je potekal sproščeno, a kljub temu sem se tresel od strahu. Gej sem. Pogledal me je in rekel, da ni nujno, da sem gej. Nato mi je začel postavljati kočljiva vprašanja. Opišite mi prosim svoje otroštvo. Kakšno je bilo? Kar vam je bilo všeč in kaj ni bilo? Kako ste se razumeli s starši? Povedal sem mu, da imam starejšega brata s katerim se nikoli nisva razumela. On je vedno dobival vse, kar si je zaželel, bil sem nanj ljubosumen, jezen nanj, saj starši so njega imeli radi, mene pa niso marali, zaradi tega sem se počutil osamljenega. Brat je nosil lepa oblačila, jaz pa to kar je ostalo potem, ko on ni več tega rabil. Oče me ni nikoli maral. Specialist me je začudeno pogledal in vprašal, kako sem lahko v to prepričan? Nikoli se mi nasmehnil, niti objel me ni, medtem ko je mojemu bratu ves čas smehljal. Psihiatr me je pogledal in rekel, da ve v čem je težava. Nato me je vprašal, kdaj sem ugotovil, da so mi moški všeč. Pri 14 letih-je bil moj odgovor. V čem je torej problem? Kaj je z mano narobe? Takrat mi je odgovoril, da je težava-travma iz otroštva, tako kot je pravzaprav že na začetku domneval. Oce vam ni posvečal dovolj pozornosti, ki je potrebna za to, da transformira čloeka v osebnost, oziroma fanta v odraslega moškega. Na tej fazi se je pri vas vse ustavilo, tako, da ste se pravzaprav odrekli svojemu jazu, torej ste se odrekli svoji moškosti in se niste počutili popolnega. Ko ste vstopili v obdobje pubertete, je vaše telo začelo proizvajati hormone, posledično ste začutili željo po spolnosti, kar je normalno, vendar travma iz otroštva še ni bila zaceljena, zato je ostajala nezadovoljena želja po očetovi toplini, ki je niste bili deležni v obdobju svojega otroštva. Zaradi pubertete so se začeli pojavljati misli po seksu, ko vidite moškega, ki je bolj fizično bolj močan od vas, čutite željo po seksu in še čutite, da ko se boste poistovetili z njim preko spolnega odnosa, se boste, pa čeprav samo za trenutek počutili ljubljenega, popolnega, imeli boste občutek, da ste našli svoj izgubljeni jaz, ampak to je napačno mišljenje, saj v resnici vam bo še huje, na koncu se boste počutili razočaranega, ko se bo vse končalo, saj problem je v tem, da telesno se že lahko poistovetite, duhovno pa ne morete in prav to bo zbujalo občutek razočaranja, Lahko to primerjamo z uživanjem droge, ko le to zaužiješ, se počutiš fenomenalno, čez čas pa zapadeš v depresijo in znova potrebuješ dozo in to se ponavlja iz dneva v dan.

Nato me je vprašal kakšne prijatelje sem imel ob sebi-odgovoril sem mu, da pravzaprav nisem nikoli imel dobrih prijateljev, nisem se želel z nobenim preveč družiti, kar sedaj seveda močno obžalujem. Povedal mi je je, da je tudi to lahko prispevalo k razvoju homoseksualnosti, saj za normalen in zdrav razvoj je zelo pomembno druženje tako s fantji kot s puncami. Pomanjkanje enega prevede do disbalance. Torej kaj je pri vas povzročilo to bolezen: pomanjkanje prijateljev+nezadovoljena želja po očetovi toplini+puberteta. Razumete sedaj-me je vprašal. Ja, ampak naj se znebim tega gnusa, povejte mi prosim? Potem me je kar nepričakovano vprašal, kateri tip moških mi je všeč? S tesnobo sem odgovoril-postaven, mišičast, intelektualen, z velikim p......Stop! Me je kar naenkrat ustavil, namesto, da sanjate, da ste v objemu lepotca, se predstavljajte, da ste vi on! Ne, da ste z njim, ampak, da ste vi pravzaprav on, nato se vprašajte, kaj lahko jaz storim, da bom postal podoben njemu ali celo boljši od njega? Torej kaj? Najprej je potrebno dvigniti samopodobo-je rekel, in me je prosil, da na list papirja napišem vse svoje dobre in slabe lastnosti. Napisal sem vse slabe in nobene dobre. Med slabimi sem napisal, da sem: gej, pomehkužen, pesimist, debeluh(takrat je bila to čista resnica, imel sem namreč 100 kg), da sem agresiven, skratka vse, to kar sem takrat dejansko mislil o sebi. Sedaj pa se poglejte z drugi strani, mi je povedal psihiatr, če že ne morete najti dobre stvari, potem pa delajte vsaj nad svojimi pomanjklivostmi, če se vam zdi, da ste predebeli, se začnite ukvarjati s športom in uredite prehrambene navade, če ste pesimist glejte več pozitivnih slik, družite se s pozitivnimi ljudmi, če ste agresiven, pa ste pomehkužen naučite se govorite ne in tako naprej, od vas je odvisno kakšno samopodobo boste imeli. Kar potrebujete je celjenje travme iz otroštva, zato bo potrebno spremeniti vaš krog poznanstv, vsi homoseksualci všeč vam ali na, morajo ostati v preteklosti, to ne bo enostvano, vendar če ste se trdno odločili, poti nazaj več ni, če ste sedaj pripravljeni žrtvovati nečem, se vam bo to kasneje trojno obratovalo. Razumite, da vas na drugi strani tega temnega predora čaka sreča, splača se potruditi. Sedaj, ko pridete domov, pa vas prosim mladenič, da naredite naslednje. Vzemite sliko, nekoga, ki bi mu radi zaupali težavo in jo držite pred sabo. Začnite prepovedovati sliki svoj problem tako, kot bi se pogovarjali z živim človekom. Začnite z zgodbe o otroštvu, bolelo vas bo, obujali boste stare boleče spomine, vendar bodite iskreni sami s sabo, nihče vas ne bo slišal, povejte vse kar vas muči in vam bo postalo lažje, osvobodili se boste destruktivnih misli. Ko sem prišel domov sem našel sliko očeta in začel svojo izpoded. Ja, res je tako, kot sem že na začetku povedal, nikoli nisem bil z očetom v dobrem odnosu, zaničeval me je, poleg tega sem bil še debel, sošolci so se mi posmehovali, bil sem čustveno labilen, vsaka stvar me je lahko prizadela, medtem ko sem to govoril sem začel na glas jokati, bolelo me je celo telo, a kljub temu sem nadaljeval. Brat je imel vse, starše so njega oboževali. Mene pa ne. Zakaaj? Kaj sem jaz narobe naredil, da me ne marajo? Hočem biti normalen, to nisem jaz, to je deformirana podoba mene, jaz sem drugačen, ljubim ženske, privlačijo me! Moški sem, moški sem, MOŠKI SEM! NI VEČ DVOMOV. Na koncu sem že skoraj vpil. Bolelo me je, ko me je oče zavračal, priznam, da me je to neznansko travmiralo, a zdaj je že vse minilo, hočem imeti normalno družino, hočem žensko, ki jo ljubim in ki ljubi mene, hočem prijatelje, s katerimi se bom družil in ne spal, hočem se ozdraviti homoseksualnosti in normalno živeti, vem da zmorem, verjamem vase, močna osebnost sem! Naslednjič sem bil spet na obisku pri psihiatru, povedal sem mu, da potem, ko sem spregovoril doma, se počutim prenovljenega. Vprašal me je o punci, katero sem imel- Povedal sem mu, da mi je bila resnično všeč, vendar me je bilo hkrati strah, da bo ona prej ko prej zvedela o moji netradicionalni orientaciji. Razumem vas, mi je rekel specialist, vendar priznajte si, da ste se ustrašili svojih čustev, zato ste jih raje blokirali, da se ne bi počutili razočaranega, da se ne bi ponovila travma iz otroštva. Kaj naj naredim sedaj? Najdite si punco, ki jo boste resnično ljubili in, ki bo ljubila vas in predvem vas bo razumela, ne pozabite pa na terapijo in me redno obiskujte dokler se popolnoma ne ozdravite. Čez 3 mesece sem sem se končno ozdravil, zdaj vem, kaj se je pravzaprav dogajalo z mano, našel sem punco s katero sem bil skregan in ji vse razložil, postala sva par. Sedaj je med nama močna ljubezen, svoje preteklosti pa se nič več ne spominjam, postal sem drug človek-srečen, zadovoljen, imam dobro službo, ogromno ponudb, počutim se koristnega, moja samopodoba se iz dneva v dan vse bolj zvišuje, predvsem pa me dela srečnega ljubljena oseba. Sedaj pa pomagam drugim, ki imajo sedaj isti problem, kot sem ga nekoč imel jaz. Sedaj lahko končno rečen, da sem HETEROSEKSUAL

Če zmorem jaz, zmorete tudi vi, upam, da vam je bila moja zgodba koristna. Če boste potrebovali kakšen individualen nasvet, mi prosim pišite na moj mail: xxxxxxxxxxx Odgovoril bom vsem:)
Default avatar

Bostjan_Topovsek

Ker je identičen prispevek od hetero4ewer objavljen tudi na drugih portalih, obstaja možnost prikritega oglaševanja, zato sem prekril elektronski naslov. Zgodba je sicer verjetna, ampak samo v določenih okoliščinah - kjer homoseksualnost prekriva slabe izkušnje iz preteklosti in v genskem zapisu obstaja velika verjetnost za biseksualnost. Homoseksualnost ni bolezen. Pogosto tisti, ki so istospolno usmerjeni čutijo tako že zelo zgodaj v otroštvu.
********************
Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja
e-pošta: [email protected]
splet: http://humanu.center
lokacija: Ljubljana, Tabor