težave s sošolci v srednji šoli:(
Stara sem 16 let. 8 mesecev sem hodila na gimnaziho potem pa sem se še pred koncem šolskega leta s še eno sošolko izpisala in potem vpisala v poklicno srednjo šolo. Prvi problem so bile seveda slabe ocene. Toda najbolj me je dotolklo to, da se s sošolko nisva razumeli z drugimi sošolci. Verjetno sva si krivi sami saj sva se držale bolj zase, bili sva bolj ko ne tiho saj sva obe zelo sramežljivi in občutljivi. Dve sošolki sta naju zmeraj gledali zviška in govorili neresnice o naju. Odločile sva se da se izpiševa in temu narediva konec. Zmenili sva se da bova sedaj ko sva spet v 1. letniku, bolj pogumni in zgovorni ter si skušale najti prijatelje, vendar se to ni zgodilo. Vem da je minil šele 4. dan pouka, vendar imam zelo slab občutek in mislim da bo spet isto, samo da zdaj ni več poti nazaj. S temi ljudmi bom morala hoditi v šolo še 4 leta. Stopili sva do nekaterih sošolk in se jim predstavili, vendar imam občutek kakor da se jim zdiva čudne. Najina težave je predvsem da sva zelo zelo nesamozavestni in posledično tudi sramežljivi. Zmeraj ko hodiva po šoli ali pa ko stojiva sami pred razredom imava občutek kot da naju vsi čudno gledajo in opravljajo. Ostale sošolke se že družijo in zabavajo samo midve sva same in to naju je zelo prizadelo in imam občutek da bo tako vsa 4 leta in tega me je groza. Zarad tega sem sedaj cele dneve slabe volje, zjutraj hodim v šolo zaskrbljena kako bo tisti dan. Rade bi se pridružile drugim sošolkam vendar ne veva kaj naj jim rečeva da nebova izpadle čudno. Že tako imava občutek da naju ne marajo in da naju gledajo zviška in nočem še vsega poslabšati. Med poukom si tudi ne upava nič reči, ker se bojiva da bi se nama kdo smejal. Zdi se nama tudi kot da z nobeno od njih nimava nič skupnega in že zdaj se zelo bojiva, ko bova morali maja predstaviti pred celim razredom seminarsko nalogo in to vsaka posebej. Počasi se sprijaznjujeva z dejstvom da bo tako ostalo 4 leta in da nemoreva nič več narediti.
Vidve sta pa drugače prijateljici? Torej v tem razredu že imaš eno. V srednji šoli se zmeraj najdejo ljudje, ki so ‘zajebanti’, sicer prijetno ni, ni se pa treba zaradi tega neskončno sekirat. Ni treba, da se zaradi tega počutiš, da je s tabo nekaj narobe. Me pa zanima tudi, si bila v osnovni šoli zelo priljubljena ali si ravno tako imela bolj eno ali dve prijateljici. To drugo je ponavadi za večino normalno. Mogoče celo pričakuješ preveč, če od sebe pričakuješ, da boš super popularna?
dajta si malo časa, res je šele četrti dan in nikar po tem ne sklepajta za nadaljnja štiri leta 🙂
v tem času se ljudje spreminjajo, odraščajo in tudi bolje spoznajo
že to, da imata ena drugo, veliko pomeni!
se mi zdi pa zelo prav, da se ne zapirata sami vase in da skušata navezati stik s sošolkami – to je zelo spodbudno in pohvalno. in nič ne skrbi, če je bil na začetku z njihove strani zadržan odziv – se bodo že še omehčale. ne boj se tistih, ki po tvojem mnenju opravljajo, to je njihov problem. vsi pa tudi niso taki! šolski razred je en tak “mini mundus” različnih karakterjev in ni vrag, da bosta našli kako sorodno ali vsaj bližnjo dušico.
in nikar za boga milega si ne delajta skrbi v zvezi s predstavitvijo seminarske naloge v maju!
do takrat je še daleč 😉 in ne bosta edini, ki bosta čutili vsaj malo treme pred nastopom 🙂
vse bo ok! srečno
V osnovni šoli je bilo kar v redu. Do 5. razreda sem imela 3 dobre prijateljice, od 5. pa do 9. razreda pa sem se razumela z vsemi sošolkami, zato mi je zdaj še toliko bolj čudno. Seveda ne pričakujem da bom popularna, ker to nikoli nisem bila in vem da tudi nikoli nebom, ker nisem tak tip človeka, upala pa sem da se bomo vsaj normalno pogovarjali in pozdravljali, ker pa se ne me že zelo skrbi. Poskušale sva nekako navezati stik vendar nama ne uspeva najbolje. Me pa zelo moti tudi to, da se nekateri sošolci med poukom oglašajo in imajo vedno neke pripombe, pa tudi norčujejo se iz drugih in hočejo biti ”kul” in smešni. Ni mi jasno kako so lahko tako brezobzirni do novih sošolcev in to, zakaj se zmeraj spravljajo na tiste, ki so bolj sramežljivi. Kako bi se pa oni počutili. Upam, da bojo z leti postali malo manj otročji kot so sedaj. Zame so ”kul” ljudje tisti, ki so prijazni in se ne norčujejo iz drugih.
Ja to je meni zelo poznano tako imeno sindrom “new kid in town”. Tudi mene so v 4. letniku s še eno sošolko prestavili v sosednji razred zaradi nekega predmeta, ki je bil takrat. No in sva uleteli v popolnoma nov razred, edini ki so naju sprejeli so bili tipi v tem razredu punce pa naju niso sprejele. Sicer je bil to samo 4. letnik, ampak je bilo zelo neprijetno. Škoda, ker že v prvi šoli nista zdržali mislim da je težko ko si novinec in nekam uletiš, da te sprejmejo.
Samo kot praviš tu je zopet 1. letnik, in ste vsi novi, torej bi vaju morali sprejeti. Pa saj je komaj minil prvi teden šole torej se grupe še formirajo, daj si čas mogoče bo oktobra čisto drugačna situacija. Vedno se najdejo v razredu grupe, ki te sprejmejo pa tudi če je to samo ena oseba. No ti imaš vsaj to svojo prijateljico vedno zraven tako da odprita se tem drugim sošolcem in si dajta čas.
V osnovni šoli pri moji hčeri so se punce formirale v dve grupi: v eni so bile samo deklice od ločenih staršev, ki so se same razglasile za popularne in so se poimenovale “Popularnih 7” – bile so bolj agresivne in so nesramno napadale vse ostale otroke. Vsi ostali so se jim podredili, ker so se jih očitno bali. V drugi skupini so bila ostala dekleta, ki so bila boljša po uspehu in po obnašanju, a so jih dekleta iz prve skupine obmetavale s “kmeticami”, s “piflarcami” ali pa z “budalami” – odvisno od vsake ocene posebej. Če so bile punce iz druge skupine oblečene bolje kot prve, so doživljale grožnje; če slabše, pa posmehovanje in žaljenje. Kdor se je hotel družiti s puncami iz druge skupine, jih je takoj nesel, tako, da so se otroci bali družiti se med seboj. Očitno, pa brez zamere, se otroci ločenih staršev navadijo funkcionirati z manipulacijo in izsiljevanjem ter napadom. Žal tudi učitelji niso mogli nič – se ve, čigavi starši niso bili pripravljeni na sodelovanje.
Zdaj, v gimnaziji, ko so prišli otroci od vsepovsod in je v razredu le nekaj osebic iz te prve skupine, se stvar nadaljuje tako na račun starih kot tudi novih sošolcev. Žal torej vedno agresija zmaga.
Zato bodita zadovoljni, da sta dve; saj več ne potrebujeta.
Spomnim se svojih srednješolskih let in 1, letnika. Po moje ni nikomur lahko vstopiti prvič v nov razred, skupino. To nas spremlja celo življenje, venomer novi izzivi. Morda ti bo lažje, če boš vedela in verjela, da tudi najglasnejši v razredu, ni nujno samozavesten, morda prej obratno. Imej v vednosti, da se ne smejejo tebi ampak med sabo. Stvar je v tem, da je vsak preokupiran s sabo, še posebej v tem obdobju življenja, vsak se obremenjuje s svojimi težavami, želi pripadati. Zavedaj se, da si v redu, sprosti se, globoko zadihaj in se prepusti toku življenja. Želim ti vse dobro
iz tvojega pisanja je mogoče razbrati, da si premalo samozavestna, mogoče malo aneksijozna. Malo se sprosti pa bo 😉 Je kar pogosto tako da je bivsi gimnazici malce tezje not met poklicnimi šolami spravjo, saj ti otrovci pogosto cele dneve samo pijejo kadijo in bakajo in si je edino tako mogoče pridobiti spoštovanje.
Kozarček ali dva za pogum 😉