Mene pa zanima, če je kdo oz. je bil anksiozen v smislu hipohondrije? Sama se spopadam s tem 3mesece in me zanimajo vaše izkušnje. Zdravniki govorijo, da stres ZELO vpliva na telo(bolečine, težave v presnovi in prebavi..). Kakšne so vaše izkušnje glede tega? Kako stres vpliva na vaše telo?

loly3,
razumem kako ti je. Tudi sama imam tendence v smislu hipohondrije in ni prijetno. Res je da stres zelo vpliva na telo, o tem se danes veliko govori, in dobro bi bilo, da začneš delati na sebi. Da ugotoviš kakšne situacije, okoliščine, ljudje te spravljajo v stres in zakaj. Pomembno je, da ugotoviš kdaj si hipohodrična, v katerih situacijah. Svetujem ti, da pobrskaš po sebi in si poiščeš pomoč, če se ti zdi, da sama ne boš zmogla.

Hipohondrija naj bi bila med drugim lahko posledica neustreznih razmer v otroštvu, ko otrok ni dobil dovolj pozornosti od staršev oziroma skrbnikov. Tako pozornost otrok potrebuje in si jo želi in ko/če je ne dobi se pojavi frustracija. Ker otrok te frustracije ne razreši, se potem pojavi v obliki telesnih simptomov. Telesni simptomi se po mojem mnenju lahko pojavijo kot neka strategija za vzbujanje pozornosti po kateri človek hrepeni. Hipohondrija naj bi bila tudi posledica potlačene jeze. Če jeze človek ne zna izraziti na pravilen način ali je niti ne izraža, le tlači, se potem lahko pojavi v obliki telesnih simptomov. To je moje osebno mišljenje na podlagi prebranega.
Mogoče bi bilo fajn, da prebereš kaj o hipohondriji, se poučiš o njenih vzrokih in jih skušaš odpraviti.

Meni osebno se hipohondrija pojavi v stresnih trenutkih, obdobjih in mislim, da je to tudi način reševanja resničnih problemov. Ta način pa ni ravno najboljši, saj s tem ne rešiš resničnega problema, le preusmeriš pozornost drugam, ker se nočeš soočiti s situacijo, ki je lahko boleča zate.

Se mogoče najdeš v kateri od teh točk? Jaz se namreč v vseh omenjenih treh: pomanjkanje in želja po pozornosti, težave z ne-izražanjem jeze in težave s soočanjem s problemi.

Upam, da sem ti kaj pomagala ali vsaj usmerila. Želim ti vso srečo.

Nič več ne vpliva, sem odstranil vzrok!

Na kak način pa je vplivalo? Super, da si odstranil vzrok!

Draga loly3,

Ne bom dajal zelo podrobnih nasvetov, saj je precej pogosta težava ljudi s hipohondrično anksioznostjo tudi ta, da vsak morebiten razlog ali posledico skušajo najti tudi pri sebi in če jo ne najdejo v resnici, jim to posledico možgani in organizem tudi ustvarijo (ali domnevno ali v resnici). Zato je najbolje nehati iskati informacije in poiskati primerno psihološko strokovno pomoč.

Jasno je, da stres zelo vpliva na telo, še posebej pri ljudeh, ko so zelo somatsko občutljivi. Ali je tako pri tebi ali ni, je težko reči. Moje prvo vprašanje, če bi bila pri meni na terapiji, bi verjetno bilo, kako si se počutila 3 mesece nazaj in kaj se je pred 3 – 6 meseci spremenilo, da se je spremenilo tudi stanje v katerem si.

Zdravniki pogosto, ko ne najdejo logičnega vzroka, okrivijo psiho. Pogosto imajo prav, včasih pa so lahko vzroki kljub vsemu fizični. Kar nekaj primerov sem imel, kjer je bil precejšen vzrok za težave v neustrezni na enostavnih hidratih temelječi prehrani.

Um in telo sta neločljivo povezana in vplivata drug na drugega. Kar se mene tiče, ju je nemogoče obravnavati ločeno.

No, pri meni mislim, da je bila tista “prelomnica” porod.Tako se mi zdi, ker sem do poroda bila polna optimizma, vesela, zdrava. Po porodu se je pa začelo..bolelo me je tu, bolelo me je tam, in takoj za računalnik in iskat diagnoze. Nikoli prej nisem tega počela.

Drugače pa hvala za odgovor!

Razlog bi lahko bila tudi poporodna depresija, hormonsko neravnovesje ali pa preprosto hipna sprememba v načinu življenja in povečana stopnja odgovornosti (slab ritem spanca, nenehna skrb za otroka, sprememba dinamike v odnosu s partnerjem …) kar se lahko odraža v ekstremno povečanem stresu.

Vsekakor bi bilo dobro, da obiščete psihiatra, da presodi ali morda ne potrebujete kakšne blage doze zdravil. V primeru, da še dojite otroka je potrebno pri izbiri zdravil zelo paziti. Vsekakor je zelo pomembno, da ima otrok stik s psihološko in energetsko stabilno mamo. In verjemite mi, ne boste slaba mama, če boste poiskali pomoč (ravno nasprotno).

S tako majhnim otrokom boste sicer težko hodili na psihoterapijo (kar absolutno priporočam ne glede na psihiatrovo mnenje), ampak če imate partnerja, ki vam stoji ob strani, je tudi to mogoče, 3 mesečni otrok se že predvidljivo hrani in spi.

In odpovejte se TV in internetu za kakšne pol leta. Tu boste našli nešteto mnenj in za vsak drugi ali tretji simptom se vam bo zdelo, da ga imate tudi vi. To pa bo situacijo samo še poslabšalo. Kolikor je mogoče uredite prehrano (krčki pri otroku so se že verjetno končali) in se zmerno gibajte.

Pozdravljeni,

pri mami sumimo na hipohondrijo. Stvar je sledeča… pred letom in pol je padla iz višine nekje cca 2m. Ker je pri padcu porušila še nekaj predmetov in je s tem izgubila na hitrosti ni bilo nobenih hujših poškodb. Pravzaprav brez poškodb je minilo. Ker ni čutila nobenih bolečin se ni takoj odravila k zdravniku, ampak čez dva dni. Poslali so jo na slikanje glave, ter hrbtenice, vse bp. No potem so se počasi začele “težave”. Tarnala je, da jo boli glava, nekaj časa v zatilju, nato v temenu, pa v čelu, vse bolečine je do potankosti opisala. Cel potek bolečine. Takoj ob padcu naj bi ji prišla neka sluz v ustno votlino, prozorna. Sumili so na likvor, ampak z vsemi pregledi so to izključili. Te bolečine se vlečejo dobro leto, a nikjer ne ugotovijo nič. Ker ona še vedno trdi da jo boli glava smo šli samoplačniško na MR glave, ker so želeli izključiti vhajanje likvorja in ja, nikjer nič počeno, vse bp. Je pa tako, da če vzame tableto (antibiotik, protibolečinsko, tobrex kapljice…) jo po tem začne zelo bolet glava, in sama pravi, da ne prenese nobenega zdravila. Sedaj pravi da jo boli po trebuhu. Trenutno daje vse preglede čez, konoloskopijo, ginekološke preglede … in sedaj imamo občutek, da je na glavo nekoliko pozabila, ker ne omenja več bolečin. Naj povem, da npr če ji omenimo, da bi mogla na sprehod, pa bit malce aktivna se razjezi, se postavi zase in vedno išče izgovore (pravi da saj gre – ampak to samo do vrta, ki je 10m vstran od vhoda in nazaj v hišo, potem zaradi nizkih temperatur se boji da bi dobila gripo, zato ne gre. Poleti se je izogibala sprehodom ker ji sonce škodi in jo je glava bolela…) In ko jo glava boli omenja, da ima občutek da jo bo kap, sej ko ima probleme s trebuhom sumi da kar gnjije v predelu rodil, spet če pa je slučajno črevesje je možno da je rak… V glavem, to je na hitro .. Kaj menite? Mi smo nekako že prepričani da je naš sum upravičen. Kako postopati pri takih ljudeh, če je slučajno res hipohondrija? Stopit svojci do psihiatra in se z njim pogovorit, šele kasnjeje njo nekako prepričat da bi šla?…

Hvala in lep dan
T.