Najdi forum

Sva par cca 40 z majhnim otrokom. Včasih sva bila oba zelo družabna. Pravzaprav sva še vedno. Vendar pa opažava, da sva z otrokom na nek način ostala “sama”. Nimava prijateljev, družbe, s komer bi se še lahko družila. Posledično je nima niti najin otrok. Igrišča so eno, druženje med pari, pa drugi. Vsi se nekako zapirajo v svoj svet. To naju zelo žalosti.

Kakšne imate vi izkušnje na tem področju?

Tudi slabe, predvsem opažam, da so povsod neki interesi. ker sem bila pa sama z otrokom, sem čutila, da sem nekako grožnja ženskam, ki imajo partnerja ob sebi. Kaj češ…hvala Bogu sem že iz tega ven in si punca že sama družbo izbira :).

tudi midva sva na tem, samo da sva okoli 30 🙂

imava majhne otroke in nekako so se tisti s katerim sva se družila kar porazgubili….žalostno ja ampak nimamo več skupnih interesov.
Bi bila vesela kakšnega novega druženja, par ali par z otroci ….saj sva zelo družabna in nama tega kar manjka

nova
Uredništvo priporoča

enako.
Kaj pa zdaj, ko si punca izbira družbo sama, a ti nisi več grožnja? Ti je zdaj kaj lažje najti družbo? Meni se namreč ni bistveno spremenilo.

Ja lažje mi je, ker jaz se pa družim zdaj lahko s samskimi ljudmi, prej pa ne, zaradi tega, ker se je punca dolgočasila :). Takle mamo…pa tud večja je in imam čas spoznavati nove ljudi :).

Pridejo trenutki v življenju, ko je treba zamenjati družbo. Recimo, da se to meni, nama dogaja zdaj. Sva brez otrok, brez njih so tudi ožji prijatelji (če jih še lahko tako imenujem), pa vseeno ni več tistega druženja, kot je bilo včasih. Nekateri enostavno nimajo več toliko interesa, čas je pa itak vedno problem. Saj ko se dobimo, ko se vidimo, je super, ampak je to tako poredko, da bi si želela tega več. Pa ponavadi ni neke inciative z njihove stani. Je pa po drugi strani v najino življenje prišlo nekaj novih ljudi in ponovno nekaj tistih, s katerimi se nismo videli leta, ki so bistveno bolj družabni:) In ob teh sva spoznala še nekaj drugih, pa se krog spet veča. Se mi zdi, da ko sem se nehala obremenjevati s tem, kako se z določenimi ljudmi ne družim, sem se kar naenkrat začela družiti z drugimi, jih srečala zunaj…

Lahko se odločita in te prijatelje, z otroki ali brez, povabita k vam na kavico, večerjo, kosilo, na družabne igre, film ipd. Če želita biti sama z njimi, brez otrok, potem pač to storite zunaj – kino, gledališče, večerja, kakšna prireditev.

Ne vem, kako majhen je vajin otrok, ampak najbrž bosta spoznala starše drugih otrok, s katerimi se bo vajin igral. Če se boste zaštekali, pa njih povabite na pijačo ali obisk, pa vidiš, kako se razvije.

Popolnoma enako se nama je zgodilo. Čez 40, majhen otrok. Prej sva se veliko družila, zdaj ne. Tudi otrok ima premalo družbe vrstnikov. Krivim najino izgubo službe. Svet se je postavil na glavo. In opažam, da niso krivi prijatelji, bolj midva.

Ah, tudi jaz bi lahko tako tarnala, če ne bi imela izjemno družabnega moža, ki je zmeraj obkrožen z ljudmi. In njemu najti družbo – keks. Tako da imamo ene tri družine, s katerimi se redno družimo. Otroci so sošolci, se poznajo, se razumejo, mi pa tudi. Če pa ne bi bil moj mož lepilo, ki nas povezuje, ki zmeraj daje pobude za srečanja, pa vprašanje. Jaz sem tudi bolj samotar in mi je že nerodno spraševat, a pridete? On pa to opravi v tren oka in evo – imam družbo za petek zvečer.
Se da, samo moraš biti res odprt in dajat pobude za druženje in navezovat nove stike.

In… se zdaj bolje počutiš, ko si se pohvalila?

Bog ti pomagaj, če vidiš v mojem postu kaj tako pozivnega, da si mi fovš in dojemaš to kot hvaljenje. Če si spregledala – jaz sem samotar in mi je družba prej kdaj odveč.

Pri nama je isto 🙁 .

Pri nama je isto 🙁
Jaz imam vse svojih prijateljev nazaj v tujini in partner se je preselil v moj konc, da nimava nobeno družbo.

Pri nama je podobno. Moja družba se je razselila vsak na svoj konec, v različne fohe. Vidimo se le še parkrat na leto, na kakšnih porokah in večjih praznovanjih. Pri mojemu je podobno. Pa tudi zdaj živiva na drugem koncu Slovenije, tu pa ne poznava praktično nikogar. Pa bi bilo res prijetno se kdaj zvečer oglasit, it na skupno rekreacijo, koncert… Sva sicer nekje med 30 in 40 in še brez otrok.

mi smo tudi brez družbe.

mlajši otroci imajo starše za igro in druženje (in to je več vredno kot vse ostalo), prijatelje imaj ov vrtcu in kasneje v šoli.

glede druženja pa ga lahko vpišete v kakšne klube, skupine, peljete na dogodke, predstave. In to je to. Pač, družba je taka. Tudi js se nočem družit. Težko najdeš ljudi, ki imajo glavo na mestu ali otroke, ki niso nasilni, apatični, nesremni ali nevljudni.

Je pač tako, naredite kar je dobro za otroka – mu omogočite socialno življenje z aktivnostmi, prijatelje si bo že sam poiskal, starši pač ne morejo biti zraven vsega.

Sva par stara okoli 40 iz dolenjske z že večjimi otroki in tudi najini prijatelji so se razgubli ker enostavno nisva imela časa ( gradnja hiše, otroci, služba, itd….).Je mogoče kakšen podoben par z podobnimi težavami. Če je se lahko dobimo na kavici, mal poklepetamo,

javita se

če kdo za klepet naj se javi

New Report

Close