živjo!!!
jst nwem a sm gay al ne…je pa tkole..
rajcajo me fantje (tud gledam gejevske porniče), si ga mečem na fante. ampak misel na to da bi biu s fantom mi je pa OGABNA!!
punce so mi kul…tut zalublen sm u punce (ne u fante!!) ampak rajcajo me pa ne.
tut odraslega si sebe predstaulam s punco (niti prbližn ne s fantom) ampak rajcajo me pa fantje.??
hvala za odgovore 😀
lp

@Dx ti si pa res en čudak , sory.
V glavnem, xD , sam se moraš odločiti, kdo ti je ljubši.:) Je pa res, da si v dobi odraščanja in se še iščeš. Če bi bil rad s punco, pa verjetno nisi gay 🙂
Poznam veliko podobnih primerov kot je tvoj in večina jih je to “prerasla”.
Vendar pa premalo poznam ozadnje tvoje zgodbe, da bi ti lahko kaj več povedala.
Lep dan še naprej,
marina

ja gej si, sebe si predstavljaš s punco, ker to od tebe pričakuje okolica. v resnici pa te vznemirjajo fantje. bodi pošten do sebe in do okolice in se ne matraj s puncami in jim ne laži.
čeprav je ogromno sovražnikov gejev, te vseeno lahko čaka lepo življenje. kar poglej slavne ljudi. če živiš kje na podeželju, se boš moral preselit v ljubljano, ker so na podeželju še zelo zarukani, drugih težav pa ne boš iimel.
marina je pa katoliška hinavka, ne poslušaj je, ker boš poleg sebe, še komu drugemu zajebal življenje. žal poznam ženske, ki so jih prikriti homiči zvabili v poroko, nič lepega se jim ne godi.

Oprosti, ampak zelo si zgrešil. Nisem verna, ne hodim v cerkev in btw podpiram družinski zakonik.
Sama se ukvarjam s psihologijo in sem imela kar nekaj podobnih primerov. Fant je v obdobju odraščanja.
So pa v Nemčiji opravili raziskavo in je kar lep odstotek mladih, ki so v puberteti pač rajši imeli isti spol. Ampak to zaradi odraščanja.
Pa lepo se imej.

Pisec predzadnjega posta:
meni se je zgodilo isto. Do 18., 19. leta sem padal (in to resnično ;)) na fante, potem pa…HOP! Girls time! Ne vem, očitno je bilo tako zapisano. Sicer ne vem, da bi se to dogajalo tudi drugim, ampak vseeno.
Mimogrede: zdaj sem zelo srečno poročen že dobrih 5 let in s prekrasno ženo imava 2 otroka.

Eno vprašanje za xDja: predstaulej si da maš pred sabo punco, u katero si zalublen.
kaj bi naredu? bi te obšla želja, da greš z njo v intimo?

če je tvoj odgovor “ja”, NISI gej, si pa verjetno bi. tko je kokr jst vem.
ni pa bit bi al gej nč hudga, pač si mal bol odprt za drugačnost.

če je pa tvoj odgovor “ne” si pa vrjetn res gej.

Biseksualen si, kam bo prevesila tehtnica, na moško ali žensko stran, pa bo pokazal čas in zrelost.

če se ukvarjaš s psihologijo bi lahko že vedela, da se spolna identiteta oblikuje do 3. leta in ne v najstništvu, takrat človek začne samo uresničevati tisto, kar je v njem. vsak človek ima lahko rad moške in ženske, če pa moškega rajcajo moški je pač gej in tega ne bo mogel spremeniti.
Sicer pa lagat, tudi če za višje cilje, ni lepo.

Obstajajo izjeme, pametnjakovič. In teh ni malo. V puberteti se dogaja marsikaj.
Sploh ti je pa Latissa zelo lepo povedala.

če se ukvarjaš s psihologijo bi lahko že vedela, da se spolna identiteta oblikuje do 3. leta in ne v najstništvu, takrat človek začne samo uresničevati tisto, kar je v njem. vsak človek ima lahko rad moške in ženske, če pa moškega rajcajo moški je pač gej in tega ne bo mogel spremeniti.
Sicer pa lagat, tudi če za višje cilje, ni lepo.[/quote]

Obstaja še vmesna opcija – biseksualnost.

Če je avtor zmožen se zaljubiti v punco, potem zagotovo ni gej. Prej obratno, ker sam pravi, da mu je že sama misel na to, da bi bil v zvezi s fantom ogabna. In to je tukaj ključno: če ga fantje kot taki ne privlačijo, potem zagotovo ni gej, ampak je kvečjemu biseksualen.

To so po moje le spolne fantazije in nič drugega. Vsi jih imamo, eni takšne, drugi drugačne. Sicer pa, kot so že drugi povedali: čas bo vse pokazal.

Hvala vm za use odgovore.
še odgovor na uprašanja od “nisi gej” 🙂 : itak da bi šel v intimo. take šanse se na zapraula cc.

Men se tud zdi, da si “bi” in da boš sčasoma ugotovil, na katero stran se bolj nagibaš.

Za “gay si” – ti resnično ne veš, čemu služi puberteta, a ne? Pomoje si sam še vedno z eno nogo v njej, zato ti pa še ni čisto jasno. marina#4 je čist prav povedala.

Še nekaj na to temo … iz naftalina 🙂

Biseksualci so menda tisti, ki sicer BI seksali, pa nimajo kaj 🙂

Franci:” Tale teden je bil pa uspešen. Sem skoraj vsak dan seksal”
Miha:” Res?”
Franci: “Jap. Sem skoraj seksal v ponedeljek, pa skoraj v torek, pa skoraj v sredo………”

Pride Fata k zdravniku:” Pomo’zte doktore! Ja izdržim dva do tri sata seksa, a Mujo gasi svjetilku i nabija cjelu noč. Šta da radim?”
Doktor:” Pa očito mu pumpa dobro radi samo u tami. Znači, kad ti dosadi, ti samo upali svjetlo. Valjda če da se prestraši i prekine.”
Pride večer, Mujo ugasne luč, spleza na Fato in začne. Po treh urah Fata vžge luč:” Pa bolan Haso, kog vraga ti radiš na meni?! A gdje je moj Mujo?”
Haso: “Pa eto ga ispred vrata. Prodaje karte…..”

Hvala za kompliment, čudakinja. Ti si pa naivnica ki ne dojame, da je avtor teme nekdo, ki mu je dolgčas in trolla na internetu.

Verjamem, da je tema pomembna za marsikakšnega najstnika, adolescenta in tudi odraslega. Morda bo vsem vam pomagalo naslednje.

Nekateri klienti, ki so pri meni poiskali pomoč, so bili homoseksualci. Vsi so povedali, da so že zelo zgodaj v otroštvu vedeli, da imajo določeno drugačno nagnjenje do istega spola. Veliko od teh je eksperimentiralo z obema spoloma. Povedali so, da je bila globina odnosa z osebo istega spola globlja in bolj erotično nabita. Mislim, da v tem primeru ni dvoma glede homoseksualnosti in tu ni ničesar za narediti.

Obstajajo pa tudi določene osebnostne strukture (karakterji), ki so bolj nagnjeni k homoseksualnosti oz. biseksualnosti. Pri teh pride zaradi nefunkcionalnega odnosa v trikotniku med očetom, mamo in otrokom do določene blokade, kar ustvari konflikt v spolni identiteti. Takšni ljudje so tudi potencialno veliko bolj dovzetni za različne oblike spolnih igric, fetišev, imajo veliko željo po spolnem eksperimentiranju.

Kaj narediti v tem drugem primeru? Ponavadi ni potrebno narediti ničesar. Stvari se ponavadi same od sebe postavijo na svoje mesto, ko začnemo raziskovati globljo čustveno plat odnosa. Takrat narava naredi svoje in ponavadi združi – in +. Težava pa se pojavi v odrasli dobi, če človek, “ki se išče” ni sposoben vzpostaviti globljega odnosa in živi pretežno v svojih sanjah, domišljiji in spolnih fantazijah (kar je pogosto). To je potrebno reševati psihoterapevtsko, sicer niti kot homoseksualec niti kot heteroseksulec ni sposoben delovati kot zanesljiv partner.

Glede na način pisanja bi rekel, da je avtor teme mlajša oseba. Ker te “rajcajo” fantje, punce pa so ti samo všeč, verjetno obstaja določena verjetnost, da boš v prihodnosti želel eksperimentirati tudi s fanti (ni pa nujno). Kaj se bo zgodilo nihče ne ve, prihodnost bo pokazala, ali te bo v večji meri vzburila moška ali ženska spolna energija. Pomembno je, da se zavedaš, da nisi čudak. Mislim, da je prispevek od isto se mi je dogajalo precej na mestu.

Še moja izkušnja: od vekomaj sem bila takšna. Sem se zaljubila tudi v kakšnega tipa (praviloma starejšega), ampak všeč so mi bile pa punce. V mojem okolju se o homoseksualnosti ni govorilo, zato nisem niti vedela, kaj je to, kar čutim do deklet in kaj to, kar čutim do fantov. S fanti sem se igrala, brcala žogo, plezala, se pretepala … Do punc sem imela čisto drugačne občutke.
Nekje ob koncu pubertete sem pogruntala, da me punce privačijo tudi spolno in da me fantje ne privlačijo sploh.
Fanta nikoli nisem imela. En inštruktor je bil nekoč zatreskan vame in sva se malo poljubljala, ampak ob tem nisem čutila nič. Zanimalo me je, iz golega firbca, kako zgleda biti z moškim. Njegovi dotiki me niso vzemirjali, njegov penis me ni vznemirjal in, ko mu je prišlo (nisva seksala, samo z roko sem mu ga), se mi je vse skupaj uprlo. Nič erotičnega nisem videla v tičku, ki je ležal na njegovem stegnu in se mu je še malo sperme cedilo ven … Asociiralo me je, da je tič bruhal, kar ni ravno romantična asociacija, ki bi jo človek hotel imeti med seksom. Nikoli več ga nisem hotela videti!
S puncami je bila stvar stoprocentno drugačna! Toliko strasti, takšni občutki, tega nisem pri tistem tipu nikoli doživela.
Če gledam pornote, me seks med moškim in žensko ne privlači, ampak odbija. Rada gledam njeno telo, ampak potem pride tip in vse pokvari. Filmi z dvema ženskama so mi všeč (če se spet ne spravi zraven kakšen tip). Zanimivo, da mi je všeč gledati dva tipa. Tudi to me vznemirja. Samo tista najbolj “normalna!” kombinacija moškega in ženske me odbija.

Zame torej najbrž ni nobenega dvoma, kaj sem 🙂
Fant, ne sili se biti gay, ne sili se biti strejt. Sledi svojemu srcu, svojim čustvom. Če se boš zaljubil v dekle, jo ljubi. Če se boš zaljubil v fanta, ga ljubi. Ne se pa ozirat na to, koga tvoja okolica misli, da bi moral ljubit. Ne oziraj se na to, kaj je “normalno”. Zate je normalno to, da ljubiš in si ljubljen, od kogarkoli že.

Zadnji odstavek od “lezz” – podpišem!

lezz,

vaš prispevek mi je zelo všeč, ker se zdi iskren, še več takšnih.

Nočem napadati vaše spolne usmeritve, precej prepričan sem, da je vaša spolna usmerjenost iskrena in prav je tako.

Ste pa vseeno napisali nekaj stvari, ki bi lahko (poudarjam lahko) kazale na določen notranji konflikt. V ozadju bi lahko bil tudi kakšen podedovan rodbinski vzorec (lahko več generacij nazaj), lahko tudi kakšna travma iz vaše preteklosti. Še posebej, če je ta vzorec povezan z nasiljem nad ženskami. V primeru, da vam telo zajame napetost in zategnjenost mišic in vam skoraj že gre na bruhanje, ko gledate spolni akt med moškim in žensko oz. še posebej ko moški dominira nad žensko, potem bi lahko to bilo to.

V primeru, da vas to ne ovira pri vsakodnevnem življenju, potem težave ni, v primeru da pa se zaradi tega izogibate določenih ljudi oz. da zaradi prisotnosti določenih ljudi (verjetno dominantnih z agresivno moško energijo ali moških, ki vas želijo spolno zapeljati) izgubljate kontrolo, bi bilo smiselno nekaj narediti v zvezi s tem.

mal sem pozn sicer:p.. sem 20 let star študent. Sam sem bil do nedavnega v podobni situaciji. Predvidevam, da je na to vplivala predvsem družba. Že od malega sem vedel, da me privlačijo fantje a se nikoli nisem dejansko zaljubil v fanta, vsaj sam tega nisem tako dojemal. Zaljubljen sem bil v ogromno punc, doma sem ves čas mislil na njih, imel sem metuljčke v trebuhu v bližini teh punc, a kljub temu sem vedno mastrubiral z mislijo na fante. Zadnjič sem bil zaljubljen v punco v prvem letniku srednje šole, za tem pa sem imel kljub temu še nekaj zvez z puncami ki sem jih imel zelo rad a sem se vedno počutil omejenega. Nisem poznal prave definicije ljubezni. Ko sem končal gimnazijo v enem izmed “večjih” Slovenskih mest sem odšel študirat v Ljubljano. Trenutno obiskujem drugi letnik. Ljubljana mi je spremenila pogled na te zadeve in dokaj hitro sem poskusil prvo stvar z fantom in ugotovil kaj me je delalo depresivnega ves ta čas. Na punce sploh pomislim ne več. Po treh mesecih spozavanja novih fantov sem si našel resnega s katerim sva skupaj srečno zaljubljena že skoraj eno leto. Par dejstev o meni. Od 9 leta živim v dost zahojeni značilni slovenski vasi. Kljub temu, da sem sebe od nekdaj dojemal kot bolj urbanega od večine sosedov nikoli nism pomislil na to, da bi mogoče nekoč v prihodnosti živel z moškim ter, da bi okolica zvedela za moja nagnjenja. Razlog za to so bili seveda sosedje vaščani. Ter starši in sorodniki! Ko sem se preselil v Ljubljano sem se misleno osvobodil. Danes zame vedo že vsi prijatelji, vsi bez izjeme so me z presenečenjem ter navdušenjem sprejeli takšnga kot sem. Starši in sorodniki pa upam, da nikoli ne izvejo:D

A potem svojega fanta ne boš nikoli peljal domov in ga predstavil? Ne bosta nikoli pri vas doma skupaj udeležena na kakšenm družinskem praznovanju ali rojstnem dnevu? Kaj pa, ko bodo starši prišli k tebi na obisk v Ljubljano? Kam boš skril fanta? Bo moral v času obiska tvojih staršev ven na mraz?

No zadnja dva stavka povesta vse o t.i. ljudeh, ki se bojijo, da so morda istospolno usmerjeni, pa ne vedo točno, če so res – ker se zaljubljajo v nasprotni spol, samozadovoljujejo pa se na isti spol. Spolni nagon ne laže, saj to vsi vemo. Je pa neverjetna sposobnost človeka, ko poskuša nekaj v sebi zatreti. In nekateri (mnogo poročenih lezbijk in gejev) je to zatrlo v taki meri, da so se poročili s pripadnikom nasprotnega spola, si ustvarili družino, vse samo zato, da so starši zadovoljni, da se sosedje ne zgražajo, pa čeprav za ceno svoje lastne sreče.

Pogosta napaka, ki jo taki ljudje delajo, je zanikanje. Ne moreš zanikati svojega bistva. Glede na to, kako omejena je še vedno naša družba, ni čudno, da ljudje zanikajo sami sebe in se odpovejo načinu življenja, ki bi ga radi živeli, samo zato, da bodo imeli “mir” v življenju.

Potem pa smo priča raznim poročenim moškim, ki jih doma čaka nesrečna žena in kakšen otrok, da zvečer iščejo stike s fanti kje po Tivoliju ali podobno. Če ne bi bilo v sami družbi toliko sprenevedanja in obsojanja drugačnih ljudi, bi bil svet za vse ljudi, heteroseksualne in homoseksualne, gotovo lepši in boljši.