Najdi forum

Po razhodu z bivšim sem šla na svoje- v najemniško stanovanje. In zdaj poleg redne službe delam še honorarno, da zaslužim dodatnih 400 evrov mesečno. Samo sem pa tako utrujena, zelo malo spim, dokler se še z otrokom kaj ukvarjam, pa pošlihtam stanovanje malo, da nimamo ravno svinjak… Tiste, ki ste kdaj tako živele, kako ste to sfolgale? Se navadile na spanje maksimalno 3-4 ure na dan/noč? Mogoče je to začetniška utrujenost ali kako bi temu rekla? Takole sedaj živim zadnja dva meseca, ko so se mi nakopičile neplačane položnice in sem morala ukrepati, drugače pa sem na svojem z otrokom zadnje pol leta. Se da kako izboljšati to počutje, premagati utrujenost?

Malo več boš morala počivat. Imaš možnost, da ti kdo počuva otroka? Koliko je pri bivšem? Koliko dobivaš preživnine? Domnevam, da si v Lj glede na višino najemnine? Imaš kakšno možnost priti do cenejšega stanovanja?

Ne morem več počivati. Bivši ima največkrat otroka takrat, kadar jaz delam (in ni otrok v vrtcu). Za preživnino se še tožariva, nič mi ne daje. Ja, sem v Ljubljani, brez avta, v 1sobnem stanovanju za 350 €. Pa še to komaj našla, prisežem, da mi jih je ene 20 rekla, da ni šans, da otroka v stanovanje…
Aja, tiste neplačane položnice so pa moje osebne in ne stanovanjske, da se ne bo sedaj še kdo usajal, da sem slaba najemnica.

nova
Uredništvo priporoča

Najprej bi te rada zelo pohvalila, da si tako odgovorna do sebe in do svojega otroka. Res pridna, ampka,…….3-4 ure spanja je občutno premalo!!! Na kratki rok, mogoče še gre, slej ko prej se ti zaradi preutrujenosti in posledično nezbranosti zgodi kakšna usodna napaka! Ne se igrat s tem, no.

Mogoče pa razmisli o selitvi v manjši kraj, pa je najemnina sigurno dosti manjša.

Otroka daj čimprej v vrtec, kdo ti ka pa čuva dpoldan? Ker si mati samohranilka z nizkim dohodkom, tudi cena ne bo visoka.

Selitev v drug kraj težko pride v poštev, ker sem preveč vezana na Ljubljano in nimam avta. Sem o tem že razmišljala, ampak ko sem na list papirja dala vse pluse in minuse, je bilo slednjih več. Nič v končni fazi ne profitiram.
Otrok je izmenično v vrtcu (en teden dopoldne, en teden popoldne), ker je tudi moja redna služba takšna, da delam v izmenah.

Sicer sem nasplošno navajena bolj malo spati, tudi pred tem sem v povprečju spala po cca. 6 ur, maksimalno nekje 7,8. Samo tudi dve uri se poznata.

Ne bom te hvalila, ne bom pametovala, vem pa, da ti je težko. Ti pa vseeno povem lastno izkušnjo. Po kakšnem letu, dveh takega spanja (3-4 ure na noč) sem kolapsirala. V resnici sem se zlomila telesno, psihično in duhovno. Telo izčpano, bolno, psiha ubita. Dve leti že prihajam k sebi, pomagal je pa, počasi, počasi le spanec, čeprav niti spat nisem več znala. Telo se pozdravila, dušo tudi ( s tem tudi psiho). Še vedno pa občutim tako nenormalno utrujenost …

če ti otroku tudi ne bi nič dajala, bi umrl, preden bo sodni postopek končan

Se mogoče ne strinjam, da je pohvalno in odgovorno (ne vem sicer ozadja), kljub vsemu. Bojim se, da boš izgorela. Otroci bodo to čutili. Delala boš dve izmene, otroci pa bodo prepuščeni hočeš noče sami. Tko je to.

Ne vem,a so tukaj samo ločenke, ki zagovarjajo svoj prav. Že dva starša komaj sfolgamo. Ženske-mame smo premehke (zdaj me pa napadite), vsaj jaz sem. Otroci so pa bogi.

povej naslov od bivšega, bomo šli mi po preživnino sunce mu žarko
sem iz lj morda ti lahko kdaj počuvam otroka

He he :-)))
Ma saj z otrokom sem rada tistih par urc, ki mi ostanejo, ni mi takšno breme. Tako ali tako je v vrtcu (sicer jaz ta čas delam, a vseeno…). Vseeno hvala za tvojo prijazno ponudbo! 🙂

Hmm ja … V bistvu ne vem, kaj bi komentirala, če sem iskrena. Kot sem že rekla, že prej nisem ravno veliko spala, tudi otrok je blazno nemiren in se celo noč zbuja (recimo takrat, ko sem še imela eno službo in šla normalno spat). Je pa tudi pri meni problem, da večinoma, ko me zbudiš, težko nazaj zaspim.

če ti otroku tudi ne bi nič dajala, bi umrl, preden bo sodni postopek končan[/quote]

Je res… Ampak tega si pač ne bom privoščila, a ne…

Se mogoče ne strinjam, da je pohvalno in odgovorno (ne vem sicer ozadja), kljub vsemu. Bojim se, da boš izgorela. Otroci bodo to čutili. Delala boš dve izmene, otroci pa bodo prepuščeni hočeš noče sami. Tko je to.

Ne vem,a so tukaj samo ločenke, ki zagovarjajo svoj prav. Že dva starša komaj sfolgamo. Ženske-mame smo premehke (zdaj me pa napadite), vsaj jaz sem. Otroci so pa bogi.[/quote]

Otrok ni nič prepuščen samemu sebi. Honorarno delo opravljam v času, ko otrok že spi (pa nisem nobena prostitutka ali v tem smislu, če bi slučajno kdaj kaj pomislil).
Drugače pa ne razumem najbolj, a naj bi prenašala še naprej dnevno pljuvanje po meni, zaničevanje, pretepanje, ko se mu uprem? Pa ja, adijo. In ne, ni bil tak na začetku.

Hmm ja … V bistvu ne vem, kaj bi komentirala, če sem iskrena. Kot sem že rekla, že prej nisem ravno veliko spala, tudi otrok je blazno nemiren in se celo noč zbuja (recimo takrat, ko sem še imela eno službo in šla normalno spat). Je pa tudi pri meni problem, da večinoma, ko me zbudiš, težko nazaj zaspim.[/quote]

Bom zdaj bolj direktna … ne boš zdržala, nihče takega tempa ni sposoben zdržat. Le prašanje časa pa je, kdaj se boš zlomila, ali bo to par mesecev ali par let. In potem bo nula na vseh področjih, ker ne boš sposobna delat ne fizično, ne umsko. “Navadit” se na 3-4 ure spanca ne moreš. Ok, obstaja nekaj izjem, ki potrebujejo malo spanca (a ti so taki po naravi, pač prirojena lastnoost), drugi, ki se hvalijo s 4 urami spanca na noč pa so ali na robu (kot ti, le da tega še ne vejo) ali pa lažejo sebi in drugim, saj dremajo popoldne, prespijo vikende … Poišči neko drugo rešitev. Aja, počutje se pa seveda da “premagat”, s kakšno drogo zasiguno (za kokain vem, ker se ga poslužuje veliko “umetnikov”, ki prečujejo večino noči), a ti je seveda ne priporočam, pa še predraga je…

Drugače pa. Drži se. Glede ločitve sem pa čisto na tvoji strani, ker zelo zelo verjamem vanjo (ker pač ne verjamem v umiranje na obroke) – sem se tudi ločila, s 3 predšolskimi, zato vem.

Ja, he he, delam zato, ker rabim denar, ne bom ga sedaj trošila za kokain… 🙂 No, pa tudi mika me ravno ne, da bi uporabljala kaj takega.
Dobro, jaz bi morala spanec podaljšati za kake dve, tri ure, spraviti na 6,7 ur, pa bi kolikor toliko normalno funkcionirala, samo se mi ne izide potem.
Ja, hvala, “umiranje na obroke”, točno tako. Hvala lepa za takšno življenje. Morda sem sedaj res utrujena, ampak sem vsaj po dolgem času spet vsaj približno srečna in zadovoljna, nisem več prestrašena, kdaj bo “un” prišel domov.

Po ločitvi sem bila v podobnem sranju. Podnajem, vsi dolgovi so mi ostali itd. Služba, popoldan hči, pa ponoči prevajanje. Spanje nekje 2-3 ure na dan. Šlo je, je moralo it, ampak po cca 1 letu me je sesulo (zdravstveno tako, da sem imela prekleto srečo). Tako da, če se le da, ne počni tega predolgo. Zdravje je preveč pomembno – tudi zaradi otroka, ki ga imaš. Pa sem ena od tistih, ki rabijo malo, ponavadi spim 4-5 ur, nič več.

Čakaj malo, tipu, ki je vsakodnevno pljuval po tebi, te zaničeval in tepel, daješ otroka? A do njega je pa čisto drugačen?

Ja, verjela ali ne, je. Kot oče ni slab.

New Report

Close