Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Življenje, ah to življenje še čigav partner dela od jutra do večera?

še čigav partner dela od jutra do večera?

Zanima me koliko vas je takih, čigar partnerji delajo od jutra do večera, pa to ne enkrat toliko, pač pa redno, vsakodnevno ali vsaj pretežno cel teden.

Začnem sama: Da, jaz sem ena od teh. Povprečno se vrača iz službe med 18.30 in 20.30, odvisno od dneva.

Moj, začne tam okrog 7h vrne se okrog 20h. Tko je vsak dan 🙁 pa še med vikendom se kaj naredi, čeprav sem z “grožnjo” dosegla da se sobote in nedelje ne dela. Ko je doma skoz zvoni telefon. 🙁

Pri nama na srečo noben.

Mi je pa pri teh dolgih delovnikih več zanimivega. Ti povem (tudi zakaj moj sodelavec ne pride nikoli domov pred 19.), samo na nekaj vprašanj mi odgovori. Kakšno službo pa opravlja, kdaj pa pride v službo zjutraj in kaj potem z vsemi naduarim? Se mu čas v službi registrira?

nova
Uredništvo priporoča

isto pri nas. pride, se usede k večerji, zvoni telefon, vstane od mize, jaz pizdim, ker otroci to vidijo in to ni noben zgled. v zadnjih mesecih se je večkrat zgodilo, da so ga klicali tudi ponoči (sicer samo dvakrat, vendar – halo? ponoči?) in v nedeljo zjutraj ob 6. uri.

ker sem malo jezna, bom še to dodala, da od dveh očetovskih dopustov ni bilo niti enega od 2×15 dni, da ne bi samo “skočil” v službo. sicer ne prostovoljno, so ga klicarili in je pač “moral”.

Verjamem, da ni ravno fajn in je to naporno, ampak predvidevam, da ste potem ženske vsaj lahko doma, ker on zasluži odsotnosti primerno?! Ali ste, Bog ne daj, v službah, skrbite zjutraj in popoldan za otroke, kosilo, gospodinjstvo, pranje, naloge? Rečem samo, vsaka čast takšnim mamam in gospodinjam, jaz se najbrž sesujem!

Seveda pa je treba dati na tehtnico skupni, družinski čas ter denar.

na ta vprašanja boš postregla z odgovori:

– umika se družinskemu življenju
– otroci so mu odveč
– ti, njegova žena, si sitna, zato je raje v službi

Saj vem, tako mislite vsi, tudi moji starši, ki živijo v isti hiši. Da mi je moj lastni oče večkrat podturil idejo, da “nima mogoče kakšne druge”. Na vse te insinuacije lahko mirno zatrdim, da ne gre za nič drugega kot za zgolj sužnjelastniško službo in osebo, ki na pritiske ne zna reči NE.

Tudi moj 🙂
Vsak dan od 5.30 do 19.30, tudi ob sobotah od 6.00 do 14.00 ure. Pa ne jamram, to nam je kruh, vem da res dela in da dela za nas. Imam pa to “prednost” da ga lahko kadarkoli v službi “obiščem”, tudi hčerka ga, tako da vem da ne zabušava in nabija ur kar tako, ampak res dela.
O tem da bi ga rajši kdaj videla več doma, bomo drugič 🙂

da, jaz delam. delam od 7.30 do 15.30 ali od 8.00 do 16.00. nato grem po dva vrtčevska otroka in z njima dalje. Za otroke in gospodinjstvo skrbim popoldne. Imam podporo staršev, vendar ne v čuvanju otrok, ker so starši ostareli, otroka pa precej naporna. Moja mama mi občasno zlika najnujnejše. Med vikendi otroci ne gredo na počitnice k babicam in dedkom, so spet kar lepo doma, jaz med vikendi postorim vse, kar med tednom ne zmorem. kar pomeni, da med tednom delam in med vikendom delam.

Oba sva utrujena, izmozgana. Njemu ne morem dopovedat, da če bi med tednom prihajal normalno domov, da bi si delo prerazporedila in bi med vikendi lahko kdaj odpočila in nabrala nove energije. Oz mu to lahko dopovem, razume, vendar nima druge rešitve.

Moj tudi dela od jutra do večera, samo s to razliko, da dela od 7 – 15 v službi, potem pa doma. Zidamo hišo in non-stop dela. Zida, dela tlake, omete, je keramičar, električar, vodovodar,…..
Uglavnem skoz dela, ker je tolk priden se bomo verjetno v dveh letih lahko vselili v hišo, s te strani mi je ok, drugače pa ga bolj malo vidim. Jaz moram poskrbeti, da je doma vse “pošlihtano”.

da, jaz delam. delam od 7.30 do 15.30 ali od 8.00 do 16.00. nato grem po dva vrtčevska otroka in z njima dalje. Za otroke in gospodinjstvo skrbim popoldne. Imam podporo staršev, vendar ne v čuvanju otrok, ker so starši ostareli, otroka pa precej naporna. Moja mama mi občasno zlika najnujnejše. Med vikendi otroci ne gredo na počitnice k babicam in dedkom, so spet kar lepo doma, jaz med vikendi postorim vse, kar med tednom ne zmorem. kar pomeni, da med tednom delam in med vikendom delam.

Oba sva utrujena, izmozgana. Njemu ne morem dopovedat, da če bi med tednom prihajal normalno domov, da bi si delo prerazporedila in bi med vikendi lahko kdaj odpočila in nabrala nove energije. Oz mu to lahko dopovem, razume, vendar nima druge rešitve.[/quote]

Obstaja zelo enostavna resitev tvojega problema: gospodinjska pomocnica, po potrebi pride udi vec kot 1x tedensko.

Tak režim je OK, če gre za tako službo, ki prinaša tudi temu ustrezno količino denarja. Ponavadi so to podjetniki.
Sicer pa to za moje pojme ni sprejemljivo.

Seveda sta utrujena in izmozgana, sploh ti, čeprav se komu najbrž zdi, da si “itak doma”, torej najbrž vsa spočita. Pa temu še zdaleč ni tako, gospodinjstvo in otroci so namreč tudi naporni.

Če zasluži, ker je pač na takšni funkciji, res veliko, ostani ti doma (boš dopoldan porihtala gospodinjstvo, popoldan pa šla po otroke ter z njimi kakovostno preživela popoldneve, predvsem pa ne boš živčna, izčrpana razvalina, če se tako izrazim), sicer pa naj si najde službo z bolj normalnim urnikom (ok, saj 8-urni delovniki so res že redkost pri delodajalcu). Za družino to dolgoročno ni dobro.

Moj tudi, je s.p., in v sezoni -pomlad poletje- dela ves dan. Pozimi do 16h.

Me ne moti. Imam poleg svoje službe še dva otroka. Vse zmorem sama. Nobena mama ali tašča mi ne lika ali kuha. Sem pri močeh in v dobrih letih in mi vodenje gospodinjstva ne predstavlja problema. Vsak od naju ima pač svoj poklic in delo, se ne ovirava in ne visiva ves dan skupaj. Ko pride iz dela domov dobi lepo postreženo večerjo. Ukvarja se še z otroci, in to je to. V bistvu ne komplicirava, kdo koliko in kdaj dela. Nikoli mu ne očitam, da ni več doma. Zakaj? Saj je moj partner, ne ? V dobrem in slabem. Pa tudi on nikoli meni nič ne očita. Čas si razporejam sama in sem svobodna, sama odločam.

Pri nas ne velja, da je cas denar.
Midva sva oba delala tako, po cele dneve, ampak to ni bilo celodnevno garanje, samo delo je raztegnjeno na cel dan. Vmes sva imela kaksno urico frej, se najveckrat razbito na veckrat po malo, ker ce bi bilo v kosu, bi vsaj lahko kaj organiziral, tako si pa visel v sluzbi ali v sosednjem lokalu na kavi, ker kam dalj v tiste slabe pol urice itak nisi mogel. Denar je bil pa aktivnemz delu primeren.
Danes sva napredovala toliko, da lahko sama organizirava cas dela in nedela, pa se placana sva veliko bolje. Ampak to pride z leti 🙂

Pri nas je s.p. in dela po cele dneve od 6-20 ure. Vmes imamo skupno kosilo. Sreča je le ta, da dela doma in gre na teren samo za krajši čas. Sem se pač navadila, da sem doma deklica za vse, a znamo uživati tiste trenutke ko smo skupaj. Sem pač vzela v zakup, da je tudi to del, ki mi omogoča boljše življenje. Sama hodim v službo in brez pomoči opravljam vsa gospodinjska dela in urejam življenje z dvema že skoraj najstnikoma. Poleg tega vodim možu še knjige. Po pravici povedano, mi ostaja še nekaj časa. Če hočeš, zmoreš vse.

Ne tudi moj delavnik je do 18h. Delava zase in ko delaš zase pač delaš zase ;))

Denar je – samo ko daš na tehtnico denar ali družino, naj bi zmagala družina :()

Bo pa čez en mesec bolje, mnogo bolje. Moj delavnik bo do treh, naprej študent. In bom več z otročkoma. Ja valda da furam gospodinjstvo, ker smo doma stran od mesta in ni varjante da dobiš “gospodinjsko pomočnico”.

Moj dela v pisarni in na terenu, jaz samo v pisarni – vsak ima svojo dejavnost, kar obema odgovarja. Imava tudi redno zaposlene za teren. Ko smo 15tega je treba plačo dat, zato se pa tko dela. Noben ne vozi fensi avta, nimava fensi hiše… edino kar je najino je poslovni prostor.

Bila sem doma tri leta, noup, to ni zame. Jaz rabim kontakt in izive s službo. Obožujem svoje otroke, ampak 24/7 ni več šlo. Bila sem kronično nezadovoljna.

Pa naj mi kdo reče kok lušno je bit privatnik :() Na to trditev dobim pike in zelo ravne, pokončne lase ;)))

Njegova plača je sicer solidna, vendar daleč od tega, da bi družina z njo preživela, če bi jaz ostala doma. To je to, delodajalec drži svoje delavce za jajca, da jim “malce več”, če bi šli konkretno računat vse ure, ki jih za plačo oddela, bi najbrž bil plačan veliko slabše kot npr. en študent, ki v fotokopirnici kopira papirje za 2 eur na uro.

Njegova plača je sicer solidna, vendar daleč od tega, da bi družina z njo preživela, če bi jaz ostala doma. To je to, delodajalec drži svoje delavce za jajca, da jim “malce več”, če bi šli konkretno računat vse ure, ki jih za plačo oddela, bi najbrž bil plačan veliko slabše kot npr. en študent, ki v fotokopirnici kopira papirje za 2 eur na uro.[/quote]

Ja pol pa ne bo drugega, kot iskat drugo službo.

Jaz se tudi vozim v službo in na dan izgubim 3 ure za brezveze in tudi zato iščem novo službo.

Ko bi bili vsaj vikendi nasi… Pa pridejo tako na redko… 🙁

Ja, malo drugače je furat dva najstnika, ki se znata sama oblečt, si sama vzet za pit, za jest, si sama brišeta rit, sama se umijeta, če sta dobro vzgojena, celo tudi še kaj pomagata, vsaj odneseta krožnike v pomivalca, ali pa furat dva vrtčevska otroka, od tega en komaj iz plenic, drugi na poti osvobajanja od zamotane riti, ki še nista ne dovolj velika ne dovolj motorično zrela, da bi si sama nalila pijačo, pojedla brez kakšnih pack in drugih nesreč. Ženske, ali ste te faze res pozabile? Kako je to po eni strani dokaj naporno, po drugi strani tudi če si pri močeh in volji vseeno zamudno? Da mamica takrat nima kaj veliko časa zase. Pa mali otroci tudi ne gredo sami ven, jih je treba peljat ven, še posebej če živiš v bloku ne boš valda dve in tri leta star otroke vendar pustil, da tekajo po dvorišču?! To obdobje je zelo naporno, sigurno gre vsak dan na bolje, a primerjat dva najstnika in dva vrtčevska malčka je kot mešat jabolka in hruške.
Vidim pri svojem bratu in njegovi družini. Ko sta bila otroka majhna in sem bila jaz kdaj na obisku sem se čudila, da imajo tako razmetano stanovanje, prašne police in čudila sem se prej tako pedantni svakinji češ kako je odpovedala na polni črti, pa oba z bratom sta bila popoldne doma in tako en kot drugi sta bila odlična starša in sta si delo zelo porazdelila. Zdaj sta otroka večja in spet imajo enako lepo pospravljeno, kot pred otroki. Sigurno se je zelo obrestoval napor, ki sta ga vložila v vzgojo in rihtanje otrok, pa kljub temu sta bila oba čisto fuč, brat je imel takrat silne glavobole, pa tudi stari starši so kdaj vskočili in so otroke počuvali čez vikend, da sta se brat in svakinja naspala in odpočila.
Ne moreš kar na pamet rečt vse se da, če se le hoče.

New Report

Close