Hi

Star 2X let, še vedno samski in sem spoznal, že pred časom, da mi je lepše živet samsko življenje, sem doma še pri starših….tako življenje mi je lepo, sem človek, ki je rad sam, zabavam se ne, rad pa se ukvarjam s športom. Da ne boste dobili slab občutek, kakšen sem, živim v družini k ima brat 3 otroke, stare 1, 2, 6 leti in mi otroc sploh niso všeč.

Je še kdo tukaj, ki rad živi samsko življenje

V tvojih besedah se vidim, vendar sem pri dvajsetih vseeno še osvajal in iskal ženske. Potem mi je neki kliknilo. No pri več babah mi je zaklikalo tako, da sem enostavno rekel, da imam tega dovolj, da se vsaka poskuša samo igrat in končal z babami.
Domnevam: vidiš kolege, ki porabljajo večere, za to, da eni kokoški izkazujejo pozornost, ti pa medtem delaš nekej iz sebe.
Tudi sam sem veliko športal in bil brez babe. Pa sem se veliko učil in naredil izpite in bil brez babe. Pa sem veliko delal in si kupoval svoje obleke in svoj avto in bil brez babe. Pa sem se popolnoma osamosvojil od staršev in bil brez babe.
Ko sem preskrbljen rata dolgčas in danes me ne bi nič motilo, če bi me ena žrla.
Pozneje, kot se boš lotu težje bo.

Zakaj pa bi se sploh moral česa lotiti ????
Dolgčas ti je, ker nimaš idej in ne veš kaj bi sam s seboj. Zato pa verjetno rabiš kakšno, da ti bo gobcala po hiši. Jaz sem nekaj čez 30, nikdar imel punce, si je tudi ne želim. Moje življenje je tako enostavno in čudovito, da ne zamenjam samskega stana za nič na svetu. Edino zadnje čase mi slovenceljski zavistneži na vsak način želijo greniti življenje. Očitno jih moti, če je nekdo srečen. Ti povem kaj sem se odločil?
Naslednje leto grem v “penzijo”. Prodal bom vse kar imam v oragutanstanu, pardon sloveniji. In lepo odpeketal v tople kraje. Tudi tebi to svetujem, če si že preskrbljen. Verjemi mi na Karibih ti nikoli ne bo dolgčas, pa še z evri lahko plačuješ 🙂 Če pa si bebec pa delaj do smrti, plačuj oderuške davke, nafukane cene v nebo in za posladek živi z najbolj zavistnimi ljudmi na svetu, kar slovenci zagotovo so.

Adios amigos 🙂

Sem pred časom v sosednjem forumu odprl temo, da mi kot samskemu nič ne manjka, pa so me skoraj križali….Edino nečesa res ne razumem: dokler sem se še trudil dobiti kakšno, nisem imel šans. Zdaj, ko sem samozadosten, imam skoz ponudbe z ženske strani, skoz bi se ene nekaj družile z mano, ponudb za seks več kot dovolj…

Prej, ko sem pisal o tem, da pozneje, ko se lotiš, težje je. No, pri meni je tako, da nisem imel nobene sestre, v srednji šoli in na faxu nobne sošolke, tudi vzgojo smo imeli predvsem moško……Kar čem rečt, da nisem nikoli bil dosti v ženski družbi. To je treba nadoknadit. Z babami se moreš naučit komunicirat in nonstop gledam okrog sebe tudi ostale krunkeljne, kot sem jaz, ki rečemo dve enozložnici in obvisimo in ostale fantiče, ki jim stvar enostavno steče sama od sebe.
Tukaj se ne gre samo za to, da si dobš partnerico. Tu se gre za veliko več. Parterico si dobiš iz popolnoma drugega razloga. Če ne boš mel dovolj ženske družbe okrog sebe se ne boš znal z babami menit. Te pa predstavljajo več kot 50% populacije, s temi bitji se boš pa srečeval še vsepovsod. Zato, se ne splača bit popolnoma sam. Glupo je, da za eno frajlo porabljaš brezvezne ure, ampak nesposobnost pravilnega ravnanja z ženskim spolom te lahko stane veliko in še več. To govorim iz lastnih izkušenj.
Pa mimogrede. Za tem, da tip neha osvajat babe stoji ena ali več PSIC.

Dragi predstavnimi moškega spola,

ne vem kakšne izkušnje imate, ampak :

1. vse ženske ne morete metati v isti koš,
2. vprašajte se ali boste tako mislili tudi čez 10,20, 30 let, ko bodo prijatelji poročeni in zaposleni s svojimi družinami,
3. boste sami opravljali vsa opravila, si kuhali…
4. za svoje potrebe iskali ženske ali obiskovali nočne klube….

Sama sem med študijem živela z očetovim prijateljem, ki jih je takrat imel 50 in videla kaka mizerija je to. Sam je bil vedno glasen kako on ne potrebuje žensk in vsaka mu je bila premalo lepa, pretečna ali pa enostavno ni potreboval ženske. No in nisem bila tam 1.mesec, ko sem uvidela pravo stanje in doživela njegov prvi čustven izliv. Naveličan življenja in njegove rutine : služba, kuhanje, tv itd. V mladih letih se je zatekal k avanturam za eno noč, sedaj pa hodi v nočne klube. Za vikend se večinoma napije in prespi, s ponedeljkom pa jovo na novo (služba, kuhanje, tv, spanje). Prijatelji imajo svoje družine in nimajo toliko časa, tako da je pač v večini sam.Največje krize ima med prazniki, ko so res vsi z družino (on pa nima nikogar več).

No in se mi je človek izpovedal. S solzami v očeh mi je potožil, da je osamljen. Starši so pokojni, prijatelji imajo svoje probleme in družino, nima volje za kakšne hobije, naveličan je rutine in to da ga doma nihče ne pričaka…. in sedaj bi rade volje imel žensko in kakšnega otroka. V bistvu sem mu jaz igrala 4 leta mamo, partnerico (seveda brez intimnih zadev), psihologa in otroka in verjemite da si verjetno ne želite takšnega življenja. Raje si najdite pametno žensko, ki ne bo težila in bo imela pošlihtano podstrešje ali imejte odprto zvezo.

Da ne bo pomote nobenega ne obsojam niti ne prepričujem ker vem da je danes res težko najti dobrega partnerja, ampak dobro premislite če je “samsko” življenje res tisto pravo za vas.

Torej sexaj in se ne hvali okoli!!!!

To si dobro napisal. Kdor se ne zna pogovarjati z ženskami, ima problem, ki ga tako ali drugače mora rešiti.

Eno je biti samski; drugo pa je biti nevešč komuniciranja z ženskami.

Prav simpatični ste. Dobra, iskrena tema in bistri sogovorniki.

Ampa, saj ste že kdaj bili zaljubljeni? Takrat si odtrgan. Potem pa se vse poleže in ugotoviš, da si ujet. Je tako?

Nekateri-e enačijo ljubezen z lastništvom, zapisanim v zemljiški knjigi in dosmrtnim izpoljnjevanjem partnerjevih želja(že misli), kot da so z dnem, ko sta se spoznal, vsi ostali umrli .

Včasih je pa čisto v redu v mešani družbi. Ne mi rečt, da ni.

Hvala, da ste se tudi ostali oglasili v tej temi.

LP

Bil sem zaljubljen in spoznal, da je zaljubljenost iluzija. Zaljubljenost je idealistična predstava, ki jo imaš o nekom. Zaljubljenost mine najkasneje v 2 letih, če si vsaj približno normalen. Potem se razvije ljubezen, ali pa je čas, da se gre narazen.

Zaljubljenost ne more biti noben temelj za resno zvezo.

še en samski, zares je iluzija in bolezen. Najprej misliš, da si imel veliko srečo, da te je ta iluzija sploh pogledala, potem se sprašuješ, sem sploh jaz dovolj dober-a, nato joj, kaj če me vidi “takšnega-o kot sem in se iz tega naslova delaš nekoga drugega, filmskega.
Nato je mogoče malo bolje in kar lepo.
Potem se neko jutro zbudiš in ko odpreš oči, te s svojimi debelimi očmi pogleda Resnica v oči. Občutki so mešani. Seveda pa nihče niti ne zmore niti ne zna biti tako iskren, da bi prepoznal v sebi ad acta in odšel. Če pa že to naredi, je lahko za drugega smrtni sovražnik, ker je “zlorabil zaupanje”. Prevedeno, obema je naredil uslugo-če se ni razvila ljubezen.

Ampak če imaš otroke, ne moreš kar tako “v tople kraje”…Ko so odrasli, pa nimaš več toliko energije…

Matic, zate mislim, da si premlad, da bi kar resno… ampak, problem nekaterih je, da vlečejo zabavljaštvo smešno daleč. Menim, da če ste že samski, potem kot je eden omenil, delajte na sebi za lastno stanovanje z garažnim boxom, avto, dobro del. mesto, dobro izobrazbo in vsako leto na najmanj 1dopust. Oglejte si svet.

So pa fantje različni. Nekateri se radi grejejo ob domačem ognjišču, drugi so svetovljanski popotniki, nekatere vleče v hribe. Vsi so v redu, vsak ima pravico do samoizpolnitve. Nima pa nihče pravice nikogar v kaj siliti. Če ona obožuje morje in on izključno hribe, potem je že problem.

Leta nisem hotel napisat, ker se vsi obešajo samo na leta.
Nisem star 20 ali 21, ampak je številka višja, točne pa ne povem.

Matic2X, po tvojem pisanju lahko točno zadenem letnico. To sploh ni pomembno, je pa dejstvo, da si odrasel in si obrnil nov list v življenju. Začel si razmišljati drugače, modrejše. Prioriteta ti niso več hipna veselja, ampak iščeš globino in kvaliteto svojega dobrega počutja. Veliko je, če sam sebi ne lažeš in si si zvest. Potem dosežeš cilj, ki ti je blizu, posledično pa tudi osebo, ki podobno razmišlja in si želi istih stvari. Knjiga Formule ljubezni, po kateri posegajo trenutno, govori o medsebojnih dejstvih.

V obeh primerih pride do točke, ko eno stvar prerasteš in stopiš stopničko višje. Zdaj prihaja pomlad in se počutiš verjetno polnega veselja in sreče 🙂

Sem ženska, stara 2X in samska, a priznavam, da mi to ni več povšeči. Bilo mi je dolgo časa čisto prav, a zdaj bi tudi jaz imela nekoga ob sebi. Po neuspešnih zvezah sem nekaj časa bila čisto kul in enako misleča kot avtor ter njemu podobni, a sčasoma se je to spremenilo.
Človek ni vedno enakega mnenja ter pogledov skozi življenje in mislim, da se najbolj strinjam s tistim, ki piše, da v resnici to ni kul in te takšno izogibanje potem pripelje le do tega, da z nasprotnim spolom niti ne znaš komunicirat.

Ne, razumem, od kod predpostavka, da se vsi samski izogibamo nasprotnemu spolu. Zame velja ravno nasprotno, z nasprotnim spolom sem ves čas v stiku, tu so sodelavke, pa kakšen neobvezen čvek z njimi…pa tudi kakšna intimna prijateljica se najde. Kdor je hkrati in samski in osamljen, pa najbrž ima problem.

Še eno žensko mnenje… sem samska 30+ in mi je tako čisto ok. Se strinjam s predhodniki, da je ljubezen samo iluzija, ki se razblini, ko sta dva nekaj časa skupaj. Potem je samo še prilagajanje, sklepanje kompromisov, usklajevanje dveh različnih karakterjev, ki bi verjetno bolje funkcionirala samostojno. Zelo redko je namreč, da ostane prava in predvsem obojestranska ljubezen tudi po več desetletjih. Ženske navadno gojijo iluzije dlje od moških in dlje tudi vztrajajo v neperspektivnih zvezah. Verjetno igrajo svojo vlogo tudi otroci.
Morda bomo nekoč v prihodnosti ugotovili, da skupnost dveh sploh ni naravna, kdo ve.

Življenje je pogosto rutina tudi z žensko (in družino). Družinski pokoli v črni kroniki so samo (izjemen) odraz le-tega. Nekateri njegovi prijatelji, naveličani “družinskih srečanj”, pa si morda želijo zamenjati mesto. Ne morete preprosto kategorizirati človeške narave oz. določiti v kolikšni meri je izvor želja fiziološki in koliko družbeni.

Jaz sem tudi samska že kar nekaj časa; pa bom rekla tako: če si sam ima to svoje pluse in minuse, če si v vezi prav tako – pluse in minuse. Jaz skušam vleči iz samskega statusa same pluse in zaenkrat mi dobro uspeva. V vezah se nekako nism najbolje znašla, ker verjetno ljubezen definiram malo drugače, kot naj bi jo ženske definirale, pa malce sem samosvoja. Uživam na drugačen način, ni se mi treba prilagajati, služba mi je načeloma edina obveznost, ostalo počnem kar se mi zahoče.
Na vsake toliko časa manjka mogoče malo kakšne prave moške topline, ostalo se pa da vse dobiti.
Nisem še obupala, ampak obremenjena pa tudi nisem ali bom uspela dobiti moškega in obdržati vezo ali ne. Pustim se “presenetiti”.