ko in če se duhovnik zaljubi
Glede na eno spodnjih tem bom vrgla kost za glodanje:
– kako gledate na to, da se lahko zaljubi tudi duhovnik?
– kaj naj duhovnik naredi v tem primeru? Tiho trpi? Izstopi iz RKC? Živi dvojno življenje?
– je razlika, če se zaljubi v poročeno, ločeno ali samsko žensko?
– kaj bi vi naredili na njegovem mestu?
– kakšno je vaše nepristransko mnenje?
– kaj bi morali narediti duhovnikovi “nadrejeni”?
– če je zavezan celibatu, ali to za vas pomeni, da je pa tudi imun za čustva in da zmore obvladovati spolni nagon?
Poznate kakšen primer? Kako se je končalo?
Sem gledala pred časom po TV zgodbo o duhovniku, ki se je zaljubil in izstopil iz duhovniškega staža. V Sloveniji, da ne bo pomote. Tako da se dogaja in se mi ne zdi nič slabega.
Duhovniki so konec koncev tudi ljudje in zakaj se ne bi smeli zaljubiti?
Drugo pa je, če se potem dogaja kurbarija, sploh s poročenimi. To pa niso več heci in to najstrožje obsojam. Potem vsakič ko stopiš pred svoje vernike, njim v fris lažeš.
– kako gledate na to, da se lahko zaljubi tudi duhovnik?
To je normalno.
– kaj naj duhovnik naredi v tem primeru? Tiho trpi? Izstopi iz RKC? Živi dvojno življenje?
Prvo dvoje ja, drugo ne.
– je razlika, če se zaljubi v poročeno, ločeno ali samsko žensko?
Je.
– kaj bi vi naredili na njegovem mestu?
Ne vem. Kot prvo itak ne bi pristala v cerkvenih strukturah.
– kakšno je vaše nepristransko mnenje?
O čem?
– kaj bi morali narediti duhovnikovi “nadrejeni”?
Nič če stvari reši pošteno: se pravi tiho trpi ali pa izstopi iz RKC.
– če je zavezan celibatu, ali to za vas pomeni, da je pa tudi imun za čustva in da zmore obvladovati spolni nagon? Ne.
Ta duhovnik naj zaključi in izstopi iz RKC.
Tako bo vsaj dokazal,da ima razum in da ni eno ubogo srovše,ki ga pumpajo s svojo bolno navlako.
V primežu bolne cerkvene institucije so velike žrtve tudi duhovniki,ne samo “verniki.”
Saj cerkev je samo utvara za umobolne,za tiste,ki ne rabijo misliti s svojo glavo.
Zavezati se celibatu je največja neumnost,ki je nikoli noben Bog ne bi dopustil.Prisila je to.Isto,kot da te strpajo v zapor brez možnosti,da prideš na prostost.
Če je ta duhovnik se zdaj presvetlil,bo naredil največ za svojo dušo,če izsopi iz RKC.Iz mafije ven!
Glede na izobrazbo bi računala,da v resnici vedo veliko več,kot,je dopuščeno vedeti nam tu zunaj.Včashi podvomim,zdaj vem,kako jim perejo tam možgane.
Ven,ven in še enkrat ven.Zagrabi naj eno žensko in to je normalno za vsakega duhovnika.V obratni smeri ni normalno za nikogar.
Rkc zapostavlja vse ženske z načelom SV.Marije.To linijo so speljali na ves rod žensk.Sramota za današnji čas.Želim si,da dobi Bog mesto v pravem pomenu besede.Cerkev Bogu krade vso dostojanstvo,ki je že na veke vekomaj tukaj brez te cerkvene golazni.
Najprej naj brez slabe vesti ta duhovnik izstopi iz te “službe”.
Naj se duhovnik poroči z ljubeznijo svojega življenja in preko te ljubezni naj dokaže,kako velik je lahko Bog,ko ga občutiš v svojem srcu!
Če bo ta duhovnik zatajeval tako normalne nagone in potrebo po skupnosti z žensko,lahko resno zboli in noben Bog mu ne bo pomagal.Ljubezen je naravna sila in to zatreti ni normalno,ker delaš proti sebi in proti Bogu.Naj cveti ljubezen in naj se razrašča.
To je moje sporočilo in srečno,pa kar korajžno!!!
Nekatere premestijo in “nagradijo” z napredovanjem 🙂
Poznam nekoga, ki s prižnice grmi o zvestobi, iskrenosti, spoveduje, sklepa zakonske zveze – ob tem, da živi dvojno življenje. Pa ga prav nič vest ne peče. Nadrejeni vedo, to je pa tudi vse, farani pa mižijo.
Poznam primer, ko se je dober duhovnik zaljubil, ostal zvest zaprisegi – a se je z leti zapil in ga je škoda človeka. Nadrejeni vedo, to je pa tudi vse.
– kako gledate na to, da se lahko zaljubi tudi duhovnik?
Zaljubi se lahko čisto vsak človek.
– kaj naj duhovnik naredi v tem primeru? Tiho trpi? Izstopi iz RKC? Živi dvojno življenje?
Odvisno od mnogih dejavnikov. Daleč najbolj fer do sebe samega je, da izstopi. Ampak včasih je veliko “ampak”ov in č ebi vsi izstopali vsakič, ko se zaljubijo….. hm…… Vsaka zaljubljenost še zdaleč ne pomeni zveze, vsaka zaljubljenost ni “”srečna” oz. obojestranska, mnogo zaljubljenosti pride, pa mine… Med zaljubljenostjo in ljubeznijo, me dzaljubljenostjo in med tem, da stopiš z nekom v zvezo je velik prepad.
– je razlika, če se zaljubi v poročeno, ločeno ali samsko žensko?
Enormna, nepopisna.
– kaj bi vi naredili na njegovem mestu?
Nemogoče reči, ker je odvisno od ogromno dejavnikov.
– kakšno je vaše nepristransko mnenje?
O čem točno? O tem, če se duhovnik sme zaljubiti ali ne? Kako pa lahko komurkoli prepoveš, da se zaljubi?
– kaj bi morali narediti duhovnikovi “nadrejeni”?
Odvisno spet od neštetih dejavnikov in kolikor vem, te tudi upoštevajo.
– če je zavezan celibatu, ali to za vas pomeni, da je pa tudi imun za čustva in da zmore obvladovati spolni nagon?
Imun za čustva ni nihče, ki je živ. Med čustvi in spolnim nagonom je pa spet tolikšna razlika, da je vprašanje naravnost smešno. Mnogi, čustveno mrtvi ljudje, se podrejajo spolnemu nagonu in ga izživljajo brez kakršnekoli meje. Imeti in gojiti čustva ter obvladovati svoje nagone ima bolj malo skupnega. Ali nekdo lahko obvlada svoj nagon ali ne, je pa spet odvisno od njegove volje, samokontrole in še marsičesa. Včasih tudi od tega, ali si sposoben, odreči se seksu ravno zato, ker nekoga zares ljubiš in veš, da bo ukraden seks na dolgi rok prinesel zgolj in samo še večjo bolečino.
Bil zgleden duhovnik po merilih cerkve.Se zaljubil v ločenko z enim otrokom,izstopil iz cerkvene institucije,se poročil,dobil otroke in celo ostal v istem kraju.Kaj narobe?Ne nič,nihče mu ni nič zameril.Vsi ga imajo radi,morda še bolj,kot prej.Saj je smo človek in prav je tako.
Ga niso prepričali,da ostane duhovnik.Zdaj je poročeni mož z normalno družinico.Lepo,ni kaj!
-me ne moti, se mi zdi človeško in da se me ne tiče
-fer bi bilo, da izstopi, sicer pa tudi če ne, o rkc-ju menim, da je predvsem podjetje, ima bolj malo veze z duhovnostjo, načelnostjo, moralo in etiko
-vseeno, kako bosta stvar reševala je njuna zasebna stvar
-sploh ne bi šla za duhovnika
-duhovnikovi nadrejeni… lol, hm, vem za toliko enega dogajanja v njihovih vrstah, da se mi zdijo bistveno bolj fascinantni ljudje, ki jim še verjamejo
-celibat se mi zdi bolan/nenaraven in je bil uveden zato, da cerkev ne izgublja denarja na dedičih
Poznam 3primere: 2izstopila in se poročila, 1ne vem.
Starejši ko je duhovnik, težje je. Recimo da izstopi pri petinštiridesetih letih – do tedaj ga je hranila in financirala mati cerkev, od dneva X pa je prepuščen sam sebi.
Kot ex-duhovniku mu bo pri zaposlitvi trda predla. Recimo da je slabi dve desetletji pač služil cerkvi in opravljal delo župnika, se bo moral pošteno napreči, da bo začel znova pri čisto drugačnih temeljih. Kar pri zavesti, da je totalno zavozil kot “božji služabnik”, ni niti najmanj ohrabrujoča popotnica. Ker biti duhovnik je v očeh faranov o.k., biti faliran duhovnik pa…
Drugo – verjetno ga bo preganjala krivda. Do izstopa krivda, ker se je je zbližal z žensko, po izstopu pa krivda, ker je prelomil celibat in postal faliran duhovnik. Iz enega govna v drugo…
Ob tem, da bo moral s seboj vlačiti težo notranjih konfliktov, hm… Nezavidljiv položaj…
Po par letih življenja v dvoje pa bo tudi to postalo … vsakdanje. Omejena rutina…In se zna zaljubiti še enkrat, dvakrat… Kot vsi drugi.
Jep, to je eden od zelo bridkih vidikov romantične zaljubljenosti, čeprav ne drži povsem. Spet je odvisno od tipa človeka, karakterja. Eni župniki so ko fikusi in v jedru nesposobni preživet izven Cerkve, drugi so garači in “taužentkunstlerji”, ki ne šparajo svojih rok in tudi marsikaj znajo. Pa dela jih ni strah in znajo rabit tako roke kot glavo. Takim je bistveno lažje.
Krivda – je zelo subjektivna zadeva, vendar če si sam v sebi na čistem, če veš, da je “to res to”, potem krivde ni. Če pa greš v nek odnos, ker si sam prazen in misliš, da te bo izpolnil in če greš v tej hinavščini še dlje in izstopiš” zaradi ženske” in ne zaradi samega sebe, ker VEŠ, da je tako prav – potem zna biti zelo zelo grdo. Notranjih konflikotv imajo duhovniki itak iber, vsak dan sproti, eden več ali manj se sploh ne pozna. RUtina? Jep, glej zgoraj – če je to tisto, ta pravo, zaresno, tisto “THE ONE”, potem ni rutine, sploh ne omejene. Če pa gre za igračkanje, za preskušanje meja, za poteze, pri katerih se skrivaš za tem, kaj si naredil zaradi nekoga …. uf, v tem primeru se ti komot tudi utrga….
s kakšno lahkoto se verne ljudi zmerja z umobolnimi – če to ni sovražni govor, potem pač ne vem kaj je?!
Duhovnik v RKC se prostovoljno odloči za svoj poklic, z vsem kar sodi zraven. Če se zaljubi oz. spozna, da ta poklic ni zanj lahko izstopi iz duhovniške službe, papež mu lahko da spregled, da se cerkveno poroči.
poznam nekaj primerov duhovnikov, ki so izstopili in se poročili (cerkveno)
p.s. moderatorjem foruma pa v razmislek o tem kaj je v okviru še sprejemljive izmenjave mnenj in kaj tudi na forume ne sodi!
