kam ste naredili z oblačili pokojnika
Zanima me, kaj ste naredili z oblekami in obutvijo, ki ostane za pokojnikom?
Mi smo večino obržali (boljše stvari) in če ne bo stiska s prostorom tudi bomo (do kdaj ne vemo), nekaj (slabše stvari) pa smo vrgli stran.
Zakaj ne podariti – spomnila sem se, da sem na TV videla, kako so v gozdu našli razmetana oblačila od Karitasa ali Rdečega križa – vse je bilo novo in bi mi bilo hudo, če bi se to zgodilo z oblačili enega izmed mojih staršev, po drugi strani pa ne vem ali ljudje želijo oblačila od pokojnika.
Jaz sem vprašala nekega klošarja, ki me je prosil za drobiž, če rabi – imela sem več vreč zimskih moških oblačil in je bil zelo vesel. Kaj je naredil z njimi, tudi če jih je prodal ali ponucal za ležat na njih, mi je čisto vseeno, vzel jih je z veseljem. Mogoče vprašaj v zavetišču za brezdomce, sploh za zimska oblačila in čevlej bi znalo bit povpraševanje.
Se strinjam s Samojaz!. Tudi meni se zdi strašno grdo vreči obleke osebe, ki si jo imel rad, v smeti. In malo čudno si se izrazil-a, izgubiti svojca ni grdo ampak hudo, boleče.
Sama nikoli oblek npr. svoje mame, očeta, ne bi mogla vreči v smeti. NIKOLI ! Jaz ne. To je pač stvar posameznika. Za moje pojme kaj takšnega lahko naredi samo človek brez srca!
Aha, torej če pokojnikove obleke podarim (in jih nikoli več ne vidim), sem ”v redu človek”, če jih pa vržem stran/zažgem, pomeni, da ga nisem imela rada in sem brezsrčna?!? Eni greste pa res predaleč s svojo nekritično zaplankanostjo!
Meni se recimo zdi do konca hudobno presojanje, kako nekdo žaluje in kaj počne s pokojnikovimi stvarmi.
Se strinjam s tabo, ampak nekateri ne zamudijo nobene priložnosti, da bi se naredili boljše od drugih.
Kar se pa tiče podarjanja pokojnikovih stvari: kakor je komu lažje – meni je bilo lažje oddati na RK, kot da bi jih podarila znancem in jih potem videla nositi ta oblačila; nekateri čutijo ravno nasprotno in raje dajo komu znanemu. Oboje je ok, kakor ti pač bolj ustreza. Stare, ponošene reči sem pa jaz odvrgla v smeti. Upam tudi, da se moji otroci s tistim, kar bo ostalo za mano, ne bodo pretirano obremenjevali, še manj pa si želim, da bi jih kdo sodil po tem, kam so dali moja oblačila.
vsak stori s temi stvarmi kar se jim zdi….nekateri jih podarijo, nekateri skladiščijo in nekateri zažgejo………na nek način poskušajo nerešene stvari s pokojnikom reševati preko njegove zapuščine se mi zdi……..
Aha, torej če pokojnikove obleke podarim (in jih nikoli več ne vidim), sem ”v redu človek”, če jih pa vržem stran/zažgem, pomeni, da ga nisem imela rada in sem brezsrčna?!? Eni greste pa res predaleč s svojo nekritično zaplankanostjo!
Meni se recimo zdi do konca hudobno presojanje, kako nekdo žaluje in kaj počne s pokojnikovimi stvarmi.[/quote]
Odgovarjam tebi in ŠE ENI, KI VE (v resnici pa ne ve nič)
Napisala sem, da se tudi MENI to zdi grdo. MENI, ti pa napravi kar hočeš, lahko tudi skuriš na grmadi. MOJE OSEBNO mnenje pač je, da oseba, ki vrže obleke nekoga, ki ga je imel rad, v smeti, ni dobrega srca. Pika. Ni več kaj dodati.
In ti, ki veš vse, zakaj bi se s tem hotela narediti boljšo od tebe? Si pa res totalno neumna.
Jaz pač tako čutim, ker imam srce, ti ga očitno nimaš. Obleke, ki jih je tvoja mama imela rada, jih čuvala, prala…. boš vrgla v smeti. Ti kar daj, saj so obleke tvoje mame, ne moje. Ljudje smo pač različni, hvala bogu. Ker si ti brezsrčna, brez čustev, si hočeš olajšati vest tako, da napadaš tiste, ki delajo drugače kot ti. Kar daj, če ti bo zato lažje pri srcu. Meni je zate pač vseeno. Mi je tudi vseeno, če žaluješ ali ne.
Moje mnenje pa še vedno ostaja nespremenjeno. Metanje stvari osebe, ki te je imela rada, in ki si ti imel rad njo, v smeti, je GRDO !!
Punca, ti si zrela za … Poznam veliko ljudi, ki so res, ampak res dobrega srca. In nikogar od njih še nisem slišala, da bi se hvalil, da ima srce. Še manj, da bi komu, ki misli drugače od njega, očital brezsrčnost. Tako da s tem, kako dobrosrčna si, farbaj kar samo sebe, saj nekdo, ki je res dober, česa takšnega, kot si ti zgoraj zapisala, nikoli ne bi mogel spraviti skupaj.
Pa da ne boš samo ti žleht – ali imaš vsa oblačila pokojne žlahte spravljena, ali se niste marali? Daj, malo manj nakladaj, no.
Punca, ti si zrela za … Poznam veliko ljudi, ki so res, ampak res dobrega srca. In nikogar od njih še nisem slišala, da bi se hvalil, da ima srce. Še manj, da bi komu, ki misli drugače od njega, očital brezsrčnost. Tako da s tem, kako dobrosrčna si, farbaj kar samo sebe, saj nekdo, ki je res dober, česa takšnega, kot si ti zgoraj zapisala, nikoli ne bi mogel spraviti skupaj.
Pa da ne boš samo ti žleht – ali imaš vsa oblačila pokojne žlahte spravljena, ali se niste marali? Daj, malo manj nakladaj, no.[/quote]
Točno tako mislim tudi jaz.
Kdor se hvali s svojo dobroto… no ja… tam je nekaj hudo narobe.
Glej mi živimo na vasi in je tako. Ko kakšen starejši umere se čez kak čas ko mine žalovanje in se začne posprevlanje hiše naredi tako. Kar je v redu in rabimo (npr. brisače, posteljnina)zadržimo. Kar ne pa bi kakšna prijateljica od babice imela podarimo njej. Npr. eni hladilnik, drugi neka plašče, nekim sosedom kmetijsko orodje,…Pri nas na vasi so si babice tako kot najstnice nenhno zamenjevale oblačila, ko jih je katera “prerasla”, zato se vpraša eno od njih. kako je v mestu ne vem.
Uničena oblačila pač vržeš stran ali narediš krpe za prah oz. za kakšnega obrtnika (moj oče jih skoz rabi, da kleči, briše vodo, olje…)
Zelo “lepo” si napisala, da smo kao brezsrčni, če ne hranimo oblek pokojnih. 🙁
Zakaj naj bi po tvojem shranila obleke moje mame, ki sem jo pokopala ta teden?? Njen okus ni moj okus, njena številka ni moja. Briga mene za njena oblačila, pa naj se sliši še kako grdo. Ko jih pogledam, se utapljam v solzah… Kmalu jih bom uredila in lično pospravila ter darovala komu, ki jih potrebuje. Veliko je takih v domovih za starejše. Nikoli ne bi hranila njenih oblačil! V spominu mi bo ostala ona sama. Če jih nihče ne bo potreboval, jih bom odnesla na komunalo. Tam bodo že vedeli kam z njimi.
Ne obsojaj drugih…
Vsak od nas nosi svoj križ.