Najdi forum

Imam pol leta staro vnukinjo. Ob njenem rojstvu sem snahi ponudila pomoč pri negi, varstvu in gospodinjskih opravilih. Ko sta prišli iz porodnišnice domov, je k njej vsak dan prihajala njena mama in ji pomagala pri vsem. Sama sem se še kasneje večkrat ponudila za pomoč ali varstvo, sinu večkrat rečem, da naj čez vikend pridejo na kosilo/obisk, ampak moje pomoči ne sprejmejo, na kosilo/obisk pa pridejo 1x do 2x na mesec. K snahini mami med drugim hodijo na kosilo vsak dan. Če potrebujeta varstvo za vnukinjo, jo vedno pazi njena mama. Sama se ob tem počutim nekako nekoristno in odrinjeno. Prijateljice so večinoma cele dneve okupirane s svojimi vnuki, jaz pa imam občutek, da nisem zaželjena.

Naj se umaknem ali še naprej ponujam svojo pomoč v upanju, da jo bodo morda kdaj sprejeli?

Gotova vsaka hčerka najbolj zaupa mami.
Počakajte malo, morda bo še kakšen vnuk.
Moja mama jih ima 6, tašča več kot 15- večina predšolskih – in sta okupirani 100 na uro

ne ponujaja nic,tako ti je to…saj ves zdaj je moderno da tasca ni del druzine..

nova
Uredništvo priporoča

Kot rečeno, hčere bolj zaupajo svojim mamam.Tudi meni je otroke v glavnem pazila moja mama.No, če bi tašča ( ne razumite kot kritiko) imela več občutka za otroke, jih bi verjetno večkrat pazila. Res ni znala otrok niti preobleč, tako da nekako nismo k njej vozili. Potem, ko so bili že malo večji.

Oh, kako nam nikoli ni prav. Jaz si pa zelo želim, da bi bila moja tašča takšna kot ste Vi.

Nikoli se ni sama ponudila za pomoč in kljub temu, da je mnogo mlajša od moje mame, je vedno pomagala moja mama, ki ni ravno trdnega zdravja.

Na kosilo nas tašča povabi 1x na 3-4 mesece.

Moj mož se s tem ne obremenjuje, meni je pa hudo.

Za Vas konkretnega predloga nimam, mogoče le to, da kdaj pa kdaj kar sami nekaj naredite, ne da prej vprašate, če potrebujejo pomoč. Ker mogoče ta mlada dva mislita, da če bosta onadva prosila, da sta potem Vam kaj dolžna.


vazno da je znala tvojega moza preoblect in do kruha spravit..mislim ko poslusam take veleume,ki ste ga lih iz lulike stisnle pa ze vse veste.
da vas ni sram

Ker sem tudi sama snaha, vas po eni strani razumem, vendar vedite kaj je meni šlo najbolj na živce.Ravno to, vsiljevanje pomoči, ker če je gospa rodila, je na porodniški in ima čas za vse.Rabila vas bo , ko bo šla v službo.Naj uživa v materinstvu in dajte ji to možnost.Ponudila ste se večkrat, in sedaj jo pustite na miru.,Pojdite na obisk, na kavo in nič drugega.Preveč ni dobro, ne vem, če me razumete, ampak meni je šlo ravno to najbolj na živce, ker mi je miljonkrat rekla, jaz sem pa miljonkrat rekla ne , hvala, zmorem sama.Hoče biti sama z otrokom , jasno in razumljivo pa je, da ji več mama pomeni, kot vi.Pri meni je bilo isto, mami je bila pri meni 14 dni, potem sem hotela biti sama.Saj nima dvojčkov.Verjemite, še rada vas bo imela in prosila za pomoč , ko bo treba v službo.Jaz še vedno to cenim, ko mi je tašča čuvala otroke, res pa je, da je vsakla pol tedna imela vnuke, da ne bo ognja v strehi.
Otrok je njen, ne vaš in pustite mlado družino da si ustvari svoje življenje, saj so polnoletni.

Nekako bi se s tem strinjala. Jaz sem mulčke veliko raje vozila k tašči kot k moji mami. Njej enostavno nisem zaupala, ker je hladna ženska. Tašča je pa čisti frik na otročke.

Jaz bi se glede tega pogovorila s sinom. Tudi vi imate pravico biti babica, še posebej ker gre za prvega vnučka. Ste pomislili, da ima snaha mogoče poporodno depresijo, ali da se med vama vleče kakšna zamera še izpred rojstva vnučka. Skratka, pogovorit se bo treba.

Mama je ena sama in edino logično je da če so odnosi med hčero in mamo normalni, da se bo po pomoč mlada mamica obrnila na svojo mamo. Njej zaupa, lahko se z njo pogovarja tudi o najbolj intimnih stvareh, nanjo se lahko zanese, vi – tašča – pa ste zanjo tujka, niste ji nič. To sicer ne pomeni da se ne morete super in sploh in oh razumet in se skupaj zabavat. Je pa dejstvo da tašča ni del njene družine. Njena družina sta mož in otrok, ona sama pa čuti pripadnost še do družine v kateri je sama odraščala, torej do SVOJIH staršev in ne moževih. Tašče si lastijo čisto preveč zaslug samo zato ker so gor spravile svojega otroka ki je zdaj neki ženski mož in mislijo da so tudi one del družine oziroma še rajši jemljejo za samoumevno da je snaha postala del njene družine in da pripada njej,.
Tašče, zavedajte se da ste bile dolžne skrbeti za svojega otroka do polnoletnosti oziroma do konca šolanja. To vam gre po zakonu. Imele ste tudi starševske pravice. Svojemu vnuku pa niste starš, do njega nimate nobenih dolžnosti in tudi nobene pravice ne, še najmanj pa da zahtevate da vam snahe vozijo otroke na obisk in da jih ve vozite kamor hočete ker vam to pripada ker so vnuki. Žal, vse to je izključno posledica dobrih medsebojnih odnosov in zaupanja, torej bo potrebno graditi na tem. Če so odnosi normalni bo dovolj čuvanja in cartanja vnukov za obe babice.
Na koncu pa se še postavite v vlogo svoje hčere ( ne vem ali jo imate ali ne), kako bi se vi počutili če bi vaša hči namesto da se obrne na vas, hodila po pomoč za svojega otroka k popolnoma tuji ženski – svoji tašči. Sem prepričana da bi bile take mame prec v luftu.
Veliko užitkov z vnukom vam želim.

Veš, Monika, da ga ni znala. To so počeli drugi.

Tašča, tudi jaz imam dojenčka in ga svoji tašči ne bi pustila v varstvo, ampak ga bom samo mami. Zakaj? Ker sem videla, kako je pazila moževega nečaka- vsak dan je večkrat padel, jesti mu je dala tako, da je oblizovala otrokovo žlico, ni se ukvarjala z njim, ampak mu je dala risanko, pa jest in to je to. Moja mama pazi na higieno, ker ima na to drugačne poglede in se ves čas ukvarja z otrokom- ga čuva, da ne pade…
Mogoče ti kaj pomaga.

Po eni strani to seveda drži – po drugi so pa takšne tašče mame svojim sinovom (torej očetov dojenčkov) in logično je, da bi jim novopečeni očetje zaupali bolj kot svojim taščam – in jim torej zaupali svoje otroke v varstvo in prosili za pomoč v polovici primerov.
To je – kadar imajo otroke čez očetje.

To pa verjetno šele pride.

Tukaj definitivno je v ozadju neka zamera, drugače bi že zato, da bi tebi uslugo naredili, prišli več kot 1x mesečno na kavo.

Lahko pa tudi povem svojo zgodbo. Moja tašča je srčno dobra ženska. Ampak ravno zato, ker je tako ustrežljiva in vedno pripravljena pomagat, je bil zame vsak obisk pri njih psihološka vojna, ker mi je nonstop nekaj ponujala in živčno skakala naokrog. Jaz sem prišla samo na kavo, ponujali so mi pa vse, od krompirjeve solate do domačega medu.
Mogoče je tudi pri vas problem, da si ti tako zelo pripravljena in željna pomagat, da se ti snaha raje umakne, kot da bi nonstop zavračala ponujeno pomoč. Ko bodo naslednjič prišli na kavo, res skuhaj kavo, daj na mizo skledico piškotov, potem se pa dol usedi in samo poslušaj, kako jim gre rihtanje dojenčka. Brez predlogov in idej, kaj bi ti še vse počela.

Hvala za vse odgovore.

Moj sin je edinec, ta vnukinja je prva v družini. Novih snah si tako ne obetam, hčerke nimam, vnuka ali vnukinjo pa si še želim kakšnega/kakšno.

Sama sem še dokaj mlada, sveža upokojenka, pri zdravju in zase menim, da sem vredna zaupanja (v smislu, da bi popazila na vnukinjo in mi ne bi padla po stopnicah). Sina sva z možem vzgojila v poštenega in pridnega moža, zato ne razumem, da mi snaha v tej smeri ne bi zaupala v zvezi z vnukinjo.

Sama si želim le, da bi me morda kdaj poklicala in rekla, če peljem vnukinjo na sprehod ali da me potrebuje, če jo lahko kakšno urco popazim. To bi bilo dovolj in bila bi zadovoljna. Počutila bi se zaželjeno in koristno. Sedaj imam občutek, kot da se name sploh ne spomni in da se zmeraj avtomatsko obrne na svojo mamo.

Ena tašča, nič ne bo pomagalo, sprijazni se, da imaš za snaho eno tipično monovko.

Me je kar groza, ker imam dva fanta in v bodočnosti bom tašča, torej lahko pomagam da bodo pri meni bivakirali dokler jim bo pasalo in bom tiho imela zraven še kao hči, zastonj normalno na bivanju, potem naj bi bilo fajn da pomagam finančno, da pridejo do strehe nad glavo, po možnosti čim dalj stran od mene, pa za vnuka bom dobra za pazit, če bo zastonj in kadar jim bo glih zapasalo oziroma, če vrtca ne bodo dobili in bo privat predrago, povrhu pa še bom morala zraven cel net prečekirat kaj vse se je glede higiene in ostalih brezveznih reči okoli malčkov spremenilo, da mi bodo sploh zaupali vrtec. Pa itak nimam kaj, ker jaz ta mladi nisem nič, samo, sorry, svojemu sinu bom pa vedno mama in tudi bodočemu sončku babica, enakovredna ta drugi babici. upam, da sem ju in ju še vzgajam v taka fanta, ki se bosta to upala povedat tudi svoji izbranki.

Veste,mlade mamice smo včasih smotane in bi najraje vse same postorile,ker mislimo,da smo za otroka samo me naj,naj.Ni šans,da bi komu zaupale sončke,če je že glih potreba,je jasno,da je to mama.
Počakajte,da se malo stvari umirijo.Če ne prej,pri drugem bo ziher vse drugač.
Vi ji le dajte vedeti,da če vas potrebuje,da ste vedno radi na voljo.Prej ali slej vas bo poiskala in ko bo led prebit bo vse ok.
Srečno in uživajte!

Pa ste res monovke tako ozke (tipične monovke). K svoji mami vozi otroka, ker ji to bolj odgovarja. Ni nikjer rečeno, da snahe ne mara, ji ne zaupa.

“Zakaj ne razumete” – upam, da ti bo kdaj dano, da boš dobila snaho. Potem se spet oglasi s svojo “modrostjo”.

Draga tašča, poskušaj se sprijazniti. Tvoja snaha je najbrž še mlada in pojma nima, kako se počutiš. Skušaj jo razumeti. Poišči si kakšno dejavnost drugje in čakaj. Prav gotovo bo prišlo do situacije, ko boš sinovi družini lahko v pomoč. Bodi zanimiva in ljubeča babica, pa bodo vnuki sami našli pot do tebe.

Je pa tvoj prispevek, tvoje vprašanje, zanimiv tudi za nas, bodoče babice. Da se lahko malo pripravimo, kaj nas še lahko čaka. Sočustvujem s teboj in te razumem, ampak v življenju je tako, da moramo v glavnem dajati – svojo ljubezen in tudi razumevanje. Drži se in najdi kakšno dejavnost za svojo dušo. Srečno!

Hčere on mater prevzamejo vzorce obnašanja in vodenje gospodinjstva (mama reže paradajz na krhlje, tašča pa na rezine – ko pride snaha in nareže paradajz na krhlje je že nesposobna in niti paradajza ne zna narezat).
Če ima mati vzorec obnašanja, da je treba otroke stalno imeti na rokah, bo taka tudi hčer.
Ko bo prišla tašča s svojo filozofijo, da je treba otroke pustiti, da se jočejo bo spet vse narobe.
itd.

Se popolnoma strinjam – svoji mami že po defoltu bolj zaupaš. Svoji mami lahko rečeš naj neha težit, ko misliš, da je šla predaleč in ji upaš bolj sproščeno povedat kaj nazaj. Pri svoji mami lažje uveljaviš svojo voljo. Svoji mami lažje rečeš, naj ona pospravi/skuha, ti pa boš tačas v miru podojila otroka – jaz tašči ne bi upala rečt naj mi gre stanovanje pucat ampak bi ji rajši dala otroka in bi jaz tačas čistila (pa tudi zamalo bi se mi zdelo, da bi mi morala tašča čistit stanovanje :S:S:S (pa ne da bi ona imela kaj proti) zakaj pa mam dedca :D:D:D – medtem ko pa nimam nobenih zadržkov za čiščenje prosit svoje mame ali prijateljice ali sestre)

Moja mama ima navsezadnje ENAKE prijeme, kar se tiče gospodinjstva – logično, saj sem jaz prevzela moje “prijeme” od nje. Obe reževa paradajz na rezine in ne na krhlje, obe pospravljama kuhinjo eno uro po kosilu in ne takoj, itd..

Ena piše, da njena mama ne liže žlice – če bi mama žlico lizala se ti to ne bi zdelo nič spornega, ker bi bila tako navajena že od malega. Tako pa pač nisi in je to velik problem.

Jaz bi svoje otroke prej zaupala tašči kot pa mami. Zakaj? Ker moja mami je prvo kot prvo že itq starejša – preko 70 let tašča pa jih ima 45 in ima dosti več živcev za otroke. Hkrati je moja mama poosebljena red in disciplina in od majhnih otrok zahteva nemogoče (sedenje pri miru pri mizi dokler vsi ne pojemo, ne igra se s hrano, če ne poješ kosila ne dobiš potem nobenih mašil, spat ob 9ih – zapret sobo in pustiti otroka, da se sam uspava itd).

New Report

Close