-je fraza ki jo najpogosteje slišim od bližnjih, ki so si v par letih ustvarili dom, družino – hišo, kupili že drugi avto nad 20.000 eur, šli po 2 do 3 krat letno na potovanja.
In se čudim. Ona s 1000 eur, on morda 1500. Kakorkoli obrnem, če štejem leta delovne dobe, ej ni šans. Ni šans. Ker imava midva enake plače, pa si tudi pod razno ne privoščiva potovanj, kvečjemu dopust za 300 eur v kampu, pa v hiši staršev živiva, ki nam res pomagajo, tudi kakšno položnico spregledajo, in vem, da si tudi na njihov račun lahko dam kak evro na stran – ampak kljub temu ni šans, da bi niti stanovanje lahk kupla, kaj šele taka bogatija! nisem fovš, ampak samo sprašujem, kaj se vam zdi

“vse sva sama prišparala” hja, no, če bi mi nekdo dal en finančni vložek od 100.000 eur bi ga tudi jaz “šparala” – je verjetno mišljeno tko, a ne?
ker z 2500 eur na mesec s takim tempom ne prideš do take bogatije, ni šans.

Veš kaj, še z nižjo plačo se vse to da, samo če znaš z denarjem in si preudaren pri načrtovanju in na vsakem koraku ne poflačkedraš denarja za brezvezne kozlarije.

…jaz pa tebe ne razumem, da si ob takih plačah, ob pomoči staršev in ob parazitskem življenju ne morete privoščiti več kot kamp za 300€…

…ja, njim pa tudi ne bi vsega verjela…

Krediti, krediti …

Malo računanja: 2500€/mesec je 30000/leto oziroma 300.000 v desetih letih, torej če nič ne ješ ali ješ zastonj, ne plačuješ bencina in stanuješ v hiši staršev, se kar nabere.
Eni znajo bolj uspešno parazitirat od tebe, sprijazni se s tem.

Najbrž gre za bolj “vnaprej” prišparan denar ali, kot je že ena napisala, krediti.

Midva sva varčevala od srednje šole naprej, sva pač imela cilj.
S pomočjo odrekanj in nekaj kreditov ter postopno menjavo stanovanj sva prišla do hiše.
Starši so nama denar posodili, ker ga podariti niso mogli, pač niso tako premožni oz. imajo nizke pokojnine.

Se da, o ja, samo treba je ravnati po pameti in gledati na vsak cent!

Midva imava tudi nekje 2500, nisva nikakršna paraita, mlada družinica, v svojem stanovanju, oba študirava in zaposlena, jaz trenutno na porodniški še. Svoje stanovanje, avto nad 30.000eur, dopust nekje 2*letno, enkrat mesečno jemo v restavraciji, ne šparamo na sebi. Urejava papirje za hiško.

Za “To se vse da”….najbrž res, vendar sem prepričana, da nista v Lj 😉

in najbrž je “lastno stanovanje” dediščina kake babice? podarjeno. podedovano.

kakorkoli, 300 eur v kampu zato, ker šparamo, da bomo nekoč prišli do stanovanja, hiške. zato. in ne, 2 do 3 potovanja na leto, dva avta nad 20.000 eur, hiša v dveh štukih, družina, otroci, obleke, voziček najnovejši hit (ne pramette peg perego kot midva za 150 eur druge roke, pač pa chicco xlsdteofel.diesel.jpg.html za 1000+), ona kozmetičarka in frizer vsak mesec, on računalniki, dlančniki, gsm latest hit. Ne, enostavno ne. NIso šparovni, mi smo – zato dajemo na stran, kupujemo vozičke druge roke, ni me sram povedat, da tudi oblekce sem že kupila preko MON druge roke, privoščimo si kak izlet z rukzak malco, groza me je prihajajočee prijateljičine poroke, ker bo spet šlo kup eur za darilo, obleke, frizerja. in spet bomo korak nazaj do željenega domeka. prišparala sva pa za cca 1/2 stanovanja.

in za nekoga, ki mi pravi, da drugi znajo bolje parazitirat. ja, res je, očitno znajo, vendar lažejo sami sebi ali lažejo nam drugim? jaz vsaj priznam, da sem parazit

V Ljubljani je lažje.

Vse se da, če najameš kredite.

Skupaj imata torej 2500€ plače, torej si lahko vzamete kredit in ga odplačujeta, avti so na leasing in tako naprej. Opcija je tudi, da sta vložila v delnice in jih pravi čas ven jemala, lahko tudi v kakšne tuje sklade in spet dobro predvidevalapadec in vrednost.

Lahko, da delata še kaj postrani. LAhko pa da sta zadela na lotu in nista pvoedala. MOžno pa je tudi, da imata zelo bogate starše.

V glavnem, veliko, veliko je možnosti zakaj nekdo ja in zakaj ne.

Naša življenja so različna, pogoji so različni, partnerji so drugačni, izhajamo iz različnih okolij. NIti en par ni identičen drugemu, zato se je neprimerno primerjati.

Veste kaj pa je lahko vsem nam skupno?????

Vsi smo lahko zadovoljni s tem kar imamo. Tega nam ne more vzeti nihče, našega osebnega zadovoljstva in sreče, pa je popolnoma vseeno s kako debelo denarnico.

Samo to spoznanje, pa ni tako poceni in se ga ne da kupiti z denarjem.Sedaj pa iščite katero denarno sredstvo je to.

primož

Kar je kupljeno na kredit ali vzeto na lizing, ni naše, ampak šele bo, če bo, če bomo plačali. Tovrstni nakupi ne morejo biti merilo za to, kaj nekdo ima, kajti tega pravzaprav nima, ampak samo uporablja, lastnik pa je banka, lizing hiša itd.

Hej, da se!

Sploh če nekaj časa takole parazitiraš, kot vidva. Tudi jaz sem – do 33 leta.
Zdaj sem pa na svojem, v svojem stanovanju in imam vse kar rabim, pa še malo več. Pa to z eno plačo, ki trenutno niti ni dobra.

Sem pa škrtaril nekaj časa, takoj priznam. Samo če stvari zlagaš na kupček, investiraš, itd… se denar kar nabere.

Tisto kar je zgoraj nekdo računal, da par skupaj v 10 letih zasluži cca 300.ooo eur drži. In če pol tega porabiš za sproti, ostalo pa vlagaš imaš še vedno v 10 letih vsaj 220.000 eur.

Vseeno pa to uporablja in ko sosedje vidijo, padajo v nezavest od foušije. Živi v hiši (na kredit) na očetovi zemlji, vozi avto (na lizing), hodi na tri dopuste (na obroke), vara ženo z lepšo (a lahko) žensko…ni bitno, ljudje vidijo zunanji videz, trhlo ozadje se ne vidi.
So pa seveda izjeme, kjer je vse njihovo. Večinoma dobljeno od prejšnje generacije, nekaj je pa tudi takšnih z za naše razmere bajnimi dohodki, ki si vse to financirajo popolnoma sami. Mislim, da so slednji v veliki manjšini.

joj joj od fovšije se ti že iz glave dim kadi. in da se prišparat, na kak način to te pa en drek briga

Ja če bi bila pri starših do 33 leta bi se dalo marsikaj, ampak eni imamo pri 32 letih 2 otroka ( eden v šoli drugi v vrtcu ). Stroškov ogromno! Mi smo pač privarčevali samo 50.000€. Kakšno stanovanje naj pa kupim v Ljubljani s tem denarjem? Pa imava skupaj tudi cca. 2500€ na mesec. Vzdrževati je potrebno tudi 2 avtomobila, ker ni variante, da bi imeli samo enega. Otroka pa sta tudi kar naprej bolna, tako da imam jaz kar naprej bolniško in posledično manj denarja. Dopust 1x letno, ne zapravimo več kot 1000€. Med letom si privoščimo več enodnevnih izletov.Sej nič ne jamram, ampak mi še zdaj ni jasno kako naj kupim stanovanje. Pa mi ni žal, da sem se tako zgodaj osamosvojila, si ne predstavljam, da bi do danes živela pri starših. Zato ne posplošujte stvari, ker ima vsak drugačno zgodbo. To, da imajo pred tridesetim letom vso to premoženje me pa noben ne prepriča, da je sam privarčeval s tako plačo!Japajade!

Klopka, vse je v redu z vama, nč bat. Fiksni stroški na mesec so med 300-400 EUR ( ogrevanje, telekomunikacije, elektrika, voda, RTV, plin, vzdrževanje stavbe, zavarovanje.. pa kaj hud.ča je še položnic),pa še kaj pride. Pa stroški za šolo/vrtec, pa hrana, pa malo obleke, pa bencin…pa vzdrževanje avta, pa gume …. pa je vse to brez izletov.
Veliko mladih ljudi živi pri starših, ki zgornje stroške razne mobilnega telefona plačujejo namesto “tamladih”, pa posledica kreditov, pa minusov na karticah , pa ostalega tovrstnega sposojanja je veliko.

Nihče ni zato, ker ni malcu, tega pršparu, no go!

joj ženska pišeš kot bi ti kdo vislil te otroke in to življenje, kot da si nisi sama pisala knjige življenja do sedaj,…. madona pa daj skuliraj se, boš videla da je življenje precej lepše če gledaš na njega skozi rožnata očala. in kaj te briga kako je kdo drug prišel do dobrin in privarčevanih sredstev dokler ti nisi zaradi tega oškodovana. res iz tebe veje ena sama faušija.
madonca si kot one familije ki imajo ne vem kolk otrok pol pa po Tv-ju pravijo kako jim država nič ne pomaga, pa tolk so nardili za njo ko so na svet spravili tolk otrok.

Če pa kdo napiše ne imej preveč otrok, da tem lahko kaj daš, se pa začne pisarjenje, kako je najpomembnejše, da se imamo radi, kako ni pomembno, da otrokom kaj daš, da je največ, kar otroku lahko daš, dobra vzgoja in izobrazba in se zgražate nad tistimi, ki napišemo, da je zelo pomembno, da mu daš stanovanje ali hišo. Smo to imeli en teden nazaj.