Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Življenje, ah to življenje biti starš, imeti otroka? eh…skoraj bljak

biti starš, imeti otroka? eh…skoraj bljak

heh….nas je kar nekaj žensk, ki nočemo imeti otroke in ko prebiram koliko problemov imajo starši zaradi svojih otrok, ki so tako ali drugače, blažje ali huje bolani, začasno ali za vedno, sem prav vesela, da nočem imeti otroka…toliko skrbi, da stroške ne omenjam….pa sploh celo noečnost in tisto najhujše-rojevanje…muke od muk…in zlasti, če je “v igri” dvojčka ali še več, da ti jih ne splavijo, če želiš le 1 otroka..bedarija.

se res splača imeti otroka, zlasti v današnjem svetu? je tista materisnka ljubezen res tako zelo čudovita? mislim, da je na začetku in dokler je otrok, ko pa pride v puberteto, ap so samo prepiri, potem pa dalje življenje, ki se temu otroku piše ali salbo ali dobro, dovbisno kako bo napredoval po puberteti, ker prav puberteta precej odloča o našem nadaljnjem življenju. velikokrat se ta ljubezen sprevrže v mržnjo, koliko družinskih članov je, ko sploh nimajo kontakte, ker so tako skregani med sabo.

v času, ko še ni bilo elektrike, vodovodov, avtov itd., siromaštvo na kubik, so ženske vseeno imele po 6 ali še več otrok in so jih nekako že vzgojili ter vzdrževali. lahko bi tudi zdaj, ampak koga pa vidiš dandanes bosa hoditi, ker si tak siromak, da nima keša za čevlje? čeprav v tistem času ni trebalo plačevati elektrike itd.

ne vem, no….

Ti kar vztrajaj pri svoji odločitvi, ker pri tvojem mišljenju sploh ni napačna.

Mogoče pa boš kdaj imela otroka in boš čisto drugačnega mnenja. Otrok zraste, tudi če nima vsega polno rit. Tudi starše spoštujejo bolj tisti, ki nimajo vsega v izobilju(tako je bilo pri meni). Skozi obdobja od otroštva do pubertete,… pa tako mora vsaki it. Tudi ti si šla.

Kar se tiče rojevanja, je bilo zelo hudo, sploh prvič. Ko pa otroka vidiš, so vse bolečine pozabljene.

Za mene je ljubezen velikega pomena. Hčeri vsaki dan povem, da jo imam rada. Sin pa še mora malo zrast, da bo razumel pomen teh besed.
Čudovit občutek je, ko se 4-letni otrok privije k tebi, te stisne in ti reče:
,,Mami rada te imam do zvezd, do neba, do lune.”

Želim ti en kup otrok! :))))))))))

nova
Uredništvo priporoča

..je bilo lažje, ker se je ženska posvečala samo in izrecno otrokom, družini, mož je pa hodil delat in poskrbel, da je bil dom topel in tehnično poštiman.
Sigurno obstajajo ljudje kot si ti, ki si nikakor ne žele otrok. Sama si jih nisem želela, vedno ko je bil kje kakšen dojenček in so vsi skakali okoli njega in govorili kako je srčkan sem zavijala z očmi in edino kar sem uspela rečt je, da so vsi enaki in da ni noben bolj srčkan od drugega.
Naenkrat pa je prišel čas ko sem si otroka zaželela. Torej se je pri meni to spremenilo, prišlo je spontano samo po sebi.
Ljudje brez želje po otroku, s celo odporom po otroku pa ste, kakorkoli da vzameš in ne mislim žaljivo, nekakšna napaka narave. Sliši se grše kot je in kar mislim povedati. Ker človeku je, kot vsakemu živemu bitju, v genih zapisana želja po nadaljevanju roda. To je naša naloga!
Če tega ni, ne služiš namenu človešta. Pa to ni nič slabega, to je tako kot nismo vsi lepi, pametni, heteroseksualci – ljudje smo pač raznoliki.
Tudi takšni kot ti služite nekemu svojemu namenu, morda bo kmalu takšnih vse več glede na to, da je na svetu vedno več ljudi.
Imeti dosti otrok pa je znak ali velike neosveščenosti, to je predvsem v državah tretjega sveta, v razvitem svetu pa si več otrok privoščijo predvsem zelo bogati.

Nekoga označit, da je napaka narave se mi zdi pa skrajno nepremišljeno in neumno. Če se ženska zavestno odloči, da ne bo rodila to ne more biti posledica napake narave, joj kako razmišljate ljudje, saj ne morem verjeti. Večinoma se za življenje brez otrok odločajo ravno inteligentne ženske, ki so v poklicu zelo dejavne. Glede na čas v katerem živimo, pa je morda tudi evolucija prodrla v zavest nekaterih, da nas je že preveč in da se moramo manj množiti, preden zadušimo ta naš planet. In namesto, da masovno rojevamo bi bilo morda bolj pametno, če bi se bolj ekološko usmerili, če želimo da bodo naši preljubi otroci v prihodnosti še dihali zrak in pili neoporečno vodo. Ampak večino ljudi skrbi samo to, da bodo na svet prinesli potomca, s tem se vso poslanstvo za njih konča, oh kako ljubko preprosto razmišljate.

točno tako, tebi se otorka sigurno ne bo “splačalo” imet.

Mislim, da ti NE SMEŠ imet otroka. Vsaj zaenkrat. Ker je zanj bolj, da ga nimaš. In če tako čutiš je edino pošteno in prav, da ga nimaš. Do tebe in do otroka, ker bosta oba prevečl trpela.
Glada na tiste inteligentne ženske, ki so v poklicu toliko dejavne, da se odločijo ne imet otrok, pa tole…
Poznam dve taki. Ena je moja sošolka s faksa in se poznava že dobrih dvajset let, druga pa sodelavka in se poznava približno pet let. Sicer ne moreš sklepat na podlagi vzorca dveh oseb, ampak vendarle. Obe sta sebični do konca. v službi sem sorazmerno uspešna in ne morem reči, da me daje kakšna fovšija, ampak, če se le da se izognem tej sodelavki. Veliko ima za povedat, malo naredi, hitro se utrudi, takoj se prišlepa. In seveda – ima neskončno časa za žet sadove, ki jih je bore malo ustvarila sama.
Kar se pa ekologije tiče pa zamesljivo povem, da tako ekološko potratnih ljudi ni veliko. Osveščenost – kaj je to?
Prehrana – umetna, ker se kuhat nobeni ne da.Vsak dan tona kozmetike, da o cunjah niti ne govorimo. Garantiram, da vsaka posebej bolj onesnaži naš planet, kot naša cela 5 članska družina skupaj!
In ja, poznam tudi primerke starejših žensk, ki se v starosti tolčejo poglavi, ker nimajo nikogar, s katerim bi se vsaj kregale…
Obstajamo pa tudi družine, kjer se ne kregamo, kjer najstniki niso samo trpljenje, kjer je porod krasno doživetje, kjer radi pridemo skupaj in smo drug drugega veseli…
In imamo keš za čevlje.

ja, imaš kr precej prav s teoretične plati. če bi bili to kao neki skladi ziher ne bi noben vlagal v njih, ker je daleč od kakega profita in še kri ti pijejo občasno in tok koker ti lahko en otrok zajebe dan, ti ga težko še kdo.

ker pa je to življenje in del parterskega odnosa v večini primerov, pa pač ne uporabljaš ravno glave in računice, ko se tega lotiš.
edino kar katera računa so varni dnevi :)) ampak to je že druga zgodba.
otroci so pač del zgodbe ljudi, ki se za to odločijo in ja, kolikor ti lahko dan pokvarijo, ti ga lahko tudi polepšajo in tukaj je vsako obžalovanje prepozno. ko ga enkrat imaš, ga imaš in zato se mi zdi ok, da ti je pač jasno, da jih ne želiš, da se ne siliš v nekaj, do česar ti ni.

tvoja odločitev. ne vem zakaj pa imajo ženske, ki naj bi bile bolj tolerantne bla bla bla toliko težav z odločitvami in mnenji drugih ljudi. osebno spoštujem vsako odločitev, ki ni škodljiva za soljudi. tukaj pa si ne drzni napisat, da boš šla delat splav, kako krasen zakon imaš, koliko pihraniš……… ker se usuje toliko “razumevajočih” pisarij, da je kr hudo. in potem se te iste čudijo zakaj se jim dogajajo v življenju neke stvari…..

Ni sporno če se kdo odloči, da ne bo imel otrok iz takih ali drugačnih razlogov,sporno je da na ves glas vpije kako je nesmiselno imeti otroke..
In ni sporno če se nekdo odloči za 5 otrok,sporno je če na cel glas vpije,da vsi ki pa po svoji izbiri nimajo otrok so bedaki..
vse je relativno ,nekomu pomeni kariera veliko več od otroka,nekdo je ponosen če ima recimo 6 otrok in mu je družina vse..

To da so z otroci samo težave je spet neumnost,nekateri to poimenujejo težave ,drugi temu rečejo izziv..
Kaj misliš ,da na drugih področjih živlenja pa ni težav,o pa so ,če to misliš pomeni da si še mlada in da boš te težave šele spoznala..

Kot tretje pa vse se oblikuje iz odgovornosti in obveze,družina je obveza in odgovornost,kariera je ravno tako obveza in odgovornost,imeti kužka je ravno tako obveza in odgovornost,imeti avto je odgovornost in obevza,imeti streho nad glavo je obveza in odgovornost..
vidiš,ni tako zelo enostavno

He, he, na tem forumu napisat, da ne želiš otrok in količkaj trezno pogledat na razmnoževalni nagon, je itak se iti kamikaze:)) Napadejo te bsene hijene-samice, katerim drezneš v svetost materinstva, s katerim se oplajajo.

Tu se pač v večini (z redkimi izjemami) zbira splošna povprečna populacija, s povprečnimi, splošnimi vzorci ter formulami življenja in nekaj najbolj banalnega je razmišljanje, da pač si je treba uredit finančne vire, najti ustreznega oploditelja in potem tudi sovzdrževalca in potem rojevat. Vsaj dva otroka, ker če je eden, imaš takoj na glavi egoista, če jih je več kot tri, si pa že hlev s štalo oz. nekateri pa blazno ploskajo in pozdravljajo odločitve po ogromnih familijah ter nasploh fašejo diabestes ob vsakem novem “sončku/angelčku/škratku/vsakršnemu vilinskemu bitju”, ki se ga – pa če je to pametno ali ne – spravi na svet.

Res je, da je narava v nas vsadila marsikatere nagone, eden najmočnejših je nagon po razmnoževanju – samo ljudje smo marsikaj drugega še, kot pa zgolj skupek nagonov. Racionalnost in trezni premislek ob spravljanju novih ljudi na svet, sta obsojana. Pa čeprav nas je že skoraj 7 miljard in je tale Zemlja daleč od tega, da bo večna, človek pa na zelo nizkem nivoju zavedanja in le malodko se sploh potrudi kaj dvignit in videti dlje od mehanske eksistence, ki jo držijo v krempljih osnovni nagoni. Da se človek lahko uresničuje na drugih ravneh, kot pa zgolj in nujno v potrebi po projekciji svojih ciljev na potomstvo, je itak jasno le zelo majhni peščici ljudi, tako da so odgovori v stilu “si nenaravna, napaka narave in naš namen je, da se plodimo” totalno predvidljivi in pač banalni, kot so banalni načini življenja teh ljudi.

Da bi ljudje resnično imeli sposobnost introspekcije in res pogledali vase, kaj vse dejansko tiči za to blazno opevano “materinsko ljubeznijo”, kaj v resnici je ta blazna želja po otrokih, tu niti pod razno ni za pričakovat. Da bi dojeli, da obstajajo izpolnitve življenja na precej drugačnih ravneh kot na zgolj primarno-biološkem, pa še manj.

Da bi dojeli, da izpolnitev na drugem nivoju kot na zgolj primarno-biološkem, ne pomeni, da si zajeban materialist in karierist brez duše, je pa itak utopija:)))

Ljudje pač vidijo črno-belo. Imajo svojo formulo življenja, ki so jo podedovali še od adama in eve in se tega držijo kot pijanec plota. da gre zavest, duh naprej, itak ne vidijo. Neka racionalnost, treznost, distanca do rojevanja je pa itak isto kot kletvica in nesramnost ter žaljenje “svetih mater”.

To so pač moderne grmade – kdor ni z nami, ga je najbolje sežgat.

Poznam nekaj ljudi, ki nočejo imeti otrok. To stališče samo po sebi sploh ni slabo. Vendar ne razmišlja vsak tako sebično, kot ti. Večinoma jih nočejo zato, ker se bojijo, da jim ne bodo mogli ponuditi vsega, kar otroci rabijo za zdrav in zadovoljen razvoj. Nekateri jih nočejo tudi zato, ker je ta svet preveč umazan in okruten in enostavno ne želijo svojemu potomcu takšnega mizernega življenja.
Vendar ti ne razmišljaš iz gledišča tvojega potomca, kako bi bilo njemu. Razmišljaš iz gledišča sebe in kako bi otrok škodil tvoji komoditeti. Otrok je zate skrb, strošek, nosečnost in rojevanje muka… Višek sebičnosti pa dosežeš z izjavo, citiram: “…in zlasti, če je “v igri” dvojčka ali še več, da ti jih ne splavijo, če želiš le 1 otroka..bedarija.”

Res, upam, da te kdaj ne pograbi kakšna muha, da bi bil pa otrok vseeno kul modni dodatek.

nasprotno, jaz ne bi nikogar sežigala, ampak zelo podpiramo odločitev ljudi, ki tako razmišljajo o otrocij, da se odločijo za žviljenje brez otrok. Definitivno zelo dobra odločitev.

Po nekaj pametnih razmišljanjih, modro nebo – čeprav nisem navajena, da dopišem aplavz takim, s katerimi se strinjam – je tvoje tokratno posploševanje (zame osebno) pravo razočaranje. Zmeraj me kar malo razžalosti, ko se dobri misleci spustijo na tak nivo. A to je že moj problem, ane?

Aja, oprosti, sem spregledala začetni “hehe”.

Čeprav zaključuješ z “ne vem”, ostaja tvoj pogled zate pravilen. Izkušnje in opažanja so tvoja, življenje prav tako. Ne dovoli, da postaneš izvajalec nečesa, v kar ne verjameš.

Žana, sori, meni pač popolnoma dol visi, komu sem razočaranje in komu ne:)) Ne trzam ne na aplavze ne na kritike.

Ne poznaš me, ne veš ničesar o meni, torej nad menoj ne moreš biti ne navdušena ne razočarana. Oziroma meni mnenje, tako pozitivno kot negativno, neznancev na forumu prav nič ne pomeni.

Posplošujemo pa vsi, brez izjeme:) Tudi tisti, ki ženske, ki ne mislijo rojevat, zmerjajo z egoistkami in sebičnicami ter “napakami narave”.

In zanje vse to, kar sem napisala, še kako velja. Žal, so pa taki v splošni populaciji v večini – zato, ja, še enkrat podpišem vse, kar sem napisala.

Aplavzov pa ne potrebujem.

Modro nebo ,kaj je pa tvoj problem?
a imaš kompleks platona ?
vse modrosti sveta so zbrane v tebi,dej ga no sračkat,če prebreš 300 filozifskih knjig, celo doktorat iz filozofije še ne pomeni da imaš moč odločanja kaj je in kaj ni prav
imeti ali ne imeti otroke.
tu govoriš o hijenah-kaj misliš da si bogovska ker ne pašeš v kategorijo hijen,verjemi še vedno si samo človek,zdaj pa se zjokaj nad svojo človečnostjo,ker do tvoje božanskosti je še zelooooooo dolga pot,pravzaprav je ni,prej se boš sprijaznila s tem bolje zate.

Sploh pa kaj nas boli penis če si se ti odločla da neboš imela otrok,tako tudi tebe ne boli penis če se sosedov francl odloči za 5 otrok..tvoj problem,njegov problem -čist enostavno brez vse nepotrebne filozofije.

to da bi njo bolu penis bi blo že vredno kej povedat in filozofirat na to temo, tko k če bi bolu tebe, pa si monika….. 🙂

Narava ne dela napak. Vsaka, prav vsaka stvar, ima svoj namen in svojo funkcijo, tudi če je ljudje (ali bolje rečeno splošna populacija) ne vidi ali ne razume. Ljudje gledate na reprodukcijo veliko preveč enodimenzionalno, kar je seveda posledica kulturnega ozračja. Treba je gledati širše vzorce.

Želja po otroku je nagon, da. In vsi nagoni so seveda sebični. Starševstvo (kar ni isto kot želja po reprodukciji) pa ni samo nagon oz. ne bi smel biti, kaj otrok je za posameznika podoben izziv kot partnerstvo, vsaj moral bi biti – otrok te namreč sili, da začneš kopati po svojih najbolj globokih motivih, travmah, navadah in se začneš o marsičem v svojem življenju spraševat. Ti kaj manjka, če živiš brez otrok? Meni ni, ampak sem si jih želela in si danes normalno ne predstavljam, da tega malega bitjeca v mojem življenju ne bi bilo. TEmu se reče odločitev. Bi bila boljša ali slabša, če bi se odločila drugače? Nič od tega. (Če izvzamem sveto prepričanje tistih, da je moje starševsto izključno sebično in pika, njihovo pa izključno nesebično in pika.)

Imeti otroke ali ne je pa intimna odločitev posameznika, v katero se nima NIHČE pravice tako ali drugače vtikat.

In kaj potem, če je na svetu veliko preveč ljudi, celih 7 miljard? V naši državi Sloveniji jih je premalo. Saj veste, da država rada vidi, da ima družina čimveč otrok. Ti otroci so bodoči davkoplačevalci in tega se veseli država. Mi nismo Afričani, niti Kitajci, nas je premalo!!!

P.S. Zato kar rojevajte, punce:)

New Report

Close