Življenje zavistnega družinskega človeka
Življenje zavistnega družinskega človeka mineva ponoči bodisi v spanju bodisi v vdajanju spolnosti, podnevi pa v služenju denarja oziroma v vzdrževanju družinskih članov.
Današnja človeška civilizacija temelji prvenstveno na načelih spanja in vdajanja spolnosti ponoči ter služenja denarja in njegovega trošenja za vzdrževanje družine podnevi. Šola Bhagavate obsoja takšno obliko človeške civilizacije.
Človeško življenje je kombinacija materije in duše. Znanje o tem se imenuje atma-tattva. Pretirano materialistični ljudje niso poučeni o tem znanju in se bolj nagibajo k ekonomskemu napredku za materialno uživanje. Takšni materialisti se imenujejo karmiji ali plodonosni delavci. Karmiji so večinoma več ali manj brez znanja o atma-tattvi (znanje o jazu), tako da življenje potratijo brez duhovne koristi. Človeško življenje ni namenjeno težaškemu delu za ekonomski napredek in tudi ne vdajanju spolnosti, kakor to počno psi in svinje. Človeško življenje je namenjeno razrešitvi problemov materialnega življenja in tegob, ki iz njega izhajajo. Karmiji torej zapravljajo dragoceno človeško življenje s spanjem in vdajanjem spolnosti ponoči, podnevi pa s trdim delom za nakopičenje bogastva.
Ljudje brez atma-tattve (znanja o jazu) se ne sprašujejo o življenskih problemih, ker so preveč navezani na premagljive vojake v obliki telesa, otrok in žene. Čeprav imajo dovolj izkušenj, vseeno ne uvidijo svojega neogibnega uničenja.
Materialni svet, v katerem živimo, je svet smrti. To življenje je neke vrste boj z materialno naravo, ki vsakomur vsili smrt. V človeški življenski obliki je živo bitje povsem sposobno, da lahko dojame ta veliki boj za obstanek, toda zaradi prevelike navezanosti na družinske člane, družbo, domovino itd. hoče doseči spravo z nepremostljivo materialno naravo s pomočjo telesne moči, otrok, žene, sorodnikov itd. Čeprav ima glede tega dovolj izkušenj tako iz lastne preteklosti kot tudi iz prejšnih primerov svojih pokojnih prednikov, ne vidi, da so vsi tako imenovani bojevniki v obliki otrok, sorodnikov, članov družbe in rojakov premagljivi v velikem boju. Človek bi moral dobro razmisliti o dejstvu, da sta njegov oče in oče njegovega očeta že umrla in da bo zato gotovo umrl tudi on sam; njegovi otroci, ki bodo postali očetje svojih otrok, pa bodo sčasoma ravno tako umrli. V boju z materialno naravo nihče ne bo preživel. Materialni svet obstaja le kot sen, zaradi naše navezanosti nanj. Živa duša se v resnici vedno razlikuje od materialne narave.
Zaradi pomanjkljive vednosti o lastnem jazu postanemo žrtve sile nevednosti; tako pogubljamo dragoceno energijo človeškega življenja v jalovem iskanju trajnih življenskih razmer, ki v materialnem svetu niso mogoče.
Naši prijatelji, sorodniki, dozdevne žene in dozdevno otroci niso le premagljivi, temveč tudi zbegani pod vplivom zunanjega slepila materialne eksistence, zato nas ne morejo rešiti. Kljub vsemu pa mislimo, da smo varni v krogu družine, družbe in države.
Ves materialistični napredek človeške civilizacije je kot krasitev mrtvega telesa. Vsakdo je mrtvo telo, ki se otepa samo nekaj kratkih dni, pa vendar vso energijo človeškega življenja tratimo s krasitvijo tega mrtvega telesa.
Ljudje brez znanja o atma-tattvi (znanje o jazu) so zapeljani; kdor pa je Gospodov bhakta in je dovršeno spoznal transcendentalno znanje, pa ni zmeden.
Srimad-Bhagavatam
Vse lepo:)
Voli so kastrirani biki. Bike kastrirajo, da ne bi toliko noreli, ko bi dosegli spolno zrelost; takrat se jim dobesedno strga – skoraj tako kot moškim ;)[/quote]
Ravno zato je smisleno vprašanje, kako lahko od tega živi, da goji vole, zato jim pač olepša življenje in jim ni treba v klavnico. In od tega živi???? Aja, donacije….