sodniška stavka – oni pa v lokalih
Sem včeraj šla po opravkih v Ljubljano, pa sem videla kar nekaj sodnikov po ljubljanskih kafičih (jih poznam, ker sem kar nekaj časa delala na sodišču kot strojepiska). Mislim, po moje, če že stavkajo, bi morali biti noter, v svojih sobah (in študirati strokovno literaturo, kot poudarjajo), ne pa da uživajo zunaj ob kavici. Kaj menite?
Pozdravljeni,
kljub mnogim negativnim komentarjem na raznih spletnih straneh se moram kot sodnica oglasiti, saj se mi zdi, da vas večina res ne pozna dela sodnika in organizacije sodišč, pa tudi vsega v zvezi s stavko ne.
1. Stavka ni plačana, tako da smo se seveda odrekli tridnevni plači. Ves čas sem v pisarni, študiram zadeve, za katere sicer nimam časa (sodna praksa, strokovna literatura, ipd.). Tudi sicer ne hodim na kavice, ker nimam časa.
2. Sodniki, ki nismo predsedniki sodišč, imamo plače relativno nizke: sem okrožna sodnica in dobim ven neto 1400 EUR skupaj s prevozom in malico. V primerjavi z delavkami v Muri je to veliko, glede na odgovornost in zahtevnost mojega dela pa malo. Še posebej, ker me vsak izpad dela (bolniška, dopust, ta stavka) zelo prizadene, saj moram zadeve reševati ne glede na svojo odsotnost, ker se zadeve starajo, roki tečejo… (edino pri daljši bolniški – mislim, da 2 meseca – imamo olajšavo pri normi).
3. Kako torej delamo: 2x tedensko imamo obravnave, ko ves dan sedimo v sodni dvorani in poslušamo stranke. Pri tem se moramo držati procesnega zakona, zlasti moreče je, da moramo vse, kar je izgovorjenega, narekovati na zapisnik. Obravnave trajajo od 30 minut do več ur (imamo tudi celodnevne obravnave), pri čemer smo sodniki odgovorni za to, da predvidimo, koliko časa bo zadeva trajala, da nam ne bo zmanjkalo časa, da ne bodo ljudje sedeli zunaj dvorane in nas čakali kot nori. Naj tu povem, da z obravnavo še nikoli nisem zamujala več kot 20 minut, vsakokrat ko sem zamujala, sem se naslednjim strankam opravičila za zamudo. Občasno čakajo le priče, ker je popolnoma nepredvidljivo, koliko časa bo trajalo (predhodno) zaslišanje, če pa sodišče čaka na pričo ali ima preveč narokov za isto zadevo, zelo narastejo stroški (predvsem za stranke).
4. Na obravnave se je treba pripraviti, načeloma rabim za priprave od 30 minut do ene ure, včasih tudi več, to pa velikokrat, ker je spisov preveč, da bi vse nosila v glavi za naslednjič. Na ta način mi gre v tednu vsaj en dan, raje dva.
5. Ko na obravnavah izvedemo vse dokaze, je zadeva zrela za razsojo. Tedaj moramo izdati sodbo v roku 30 dni, to je instruktivni rok. Večinoma se ga držim, čeprav je včasih težko, ampak nikoli pa še nisem dala sodbe ven kasneje kot v mesecu in pol. Ker imam dva dneva na teden zasedena z obravnavami, vsaj enega s pripravami nanje, sodbe pišem preostali dan ali dva v tednu, velikokrat si vzamem za pisati domov. Sodbe so dolge nekako 8 do 16 strani (v povprečju). Na mesec jih moram napisati 16.
6. Ne glede na to, da sodim z vso strokovno odgovornostjo, po ustavi in zakonu, mi inštanca kakšno sodbo spremeni ali razveljavi.
7. Pri vsem navedenem me zanima, kako mislite vrednotiti delo sodnika, če naj tisti “boljši” dobijo več plače in slabši naj dobijo manj plače ali celo odidejo? Ali je boljši tisti sodnik, ki reši več zadev? Kaj če so te sodbe potem vse razveljavljene in je treba ponoviti postopek? Ali je boljši tisti sodnik, katerega sodbe niso razveljavljene? Težavno je, ker včasih o kakšnem vprašanju sodimo leta, nato pa pride končno ena taka zadeva do Vrhovnega sodišča, ki šele tedaj pove, kaj je po njegovem mnenju prav – do tedaj je pa vse narobe. Žal stvari niso enoznačne, zakone je mogoče tolmačiti tako ali drugače (tudi dobre), dejanske okoliščine so lahko zapletene, težko je ugotoviti, kaj se je zgodilo… Ali je dober sodnik tisti, ki nima zaostanka? Tega nihče ne ve, a na nekaterih sodiščih imajo mogoče 30 spisov zaostanka na sodnika. Hkrati pa tudi sodniki na drugih sodiščih, ki imajo v omari 200 spisov, ki že štejejo za zaostanek, lahko delajo vsak mesec normo in še več, pa imajo pač tako velik pripad zadev. Naj sodijo hitreje? Če smo hitrejši, smo nujno bolj površni, torej bo več razveljavljenega in s tem še večji pripad. Kdo je torej boljši sodnik? Komu bi dali stimulacijo? In še: katera zadeva je težja, katera lažja? Meni v normo obe štejeta enako. Je boljši (kazenski) sodnik, ki več ljudi obsodi? Ne vem, če so ti nedolžni, se jim to najbrž ne zdi, kaj?
8. Glede zaostankov: veliko je nakopičenih zaostankov od prej, ne vem, kako so nastali, ker tedaj še nisem bila sodnica, ampak rešiti jih je treba. Procesni zakoni dajejo veliko pravic v procesu strankam, tako je prav, ampak to vzame čas in še, kje je meja, ko je stvar že absurdna? Imam nekaj primerov, ko je vrednost spornega predmeta pod 100 EUR. In ti mi vzamejo lahko isto ali še več časa kot tisti, ki so vredni mnogo več ali so sicer pomembnejši. Pa še to: nihče ne pove, da je o začasni odredbi odločeno v nekaj dneh, da o pripornih zadevah odločajo praktično takoj, da so zadeve v zvezi z delnicami ipd., o katerih je treba odločiti v manj kot tednu dni, da o pristojnosti Vrhovno sodišče odloči v dveh, treh mesecih, da delavec, ki izgubi službo, običajno pride do sodbe v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja v roku pol leta, da je kup prednostnih zadev, ki se rešujejo res hitro, pa je ob tem treba reševati tudi neprednostne!
9. Tudi sodniki se zavedamo, da so med nami tudi taki, ki niso najboljši, ali ki so si zagotovili (pre)visoke plače. Ampak večina nas je strokovnih, poštenih, delovnih ljudi. Zakaj se nas kot take ne obravnava? Zakaj se nas ustrezno za to ne plača?
10. Saj ne vem, ali ima smisel: ampak še nikoli nisem slišala, da bi kakega sodnika od mojih kolegov ali znancev poskusili podkupiti. Če mislite, da sodimo v korist nekaterih strank, ker jih poznamo, ali v korist strank odvetnikov, ki jih poznamo, lahko povem, da obstaja institut izločitve sodnika, ki preprečuje, da bi sodil pristranski sodnik. Zase lahko rečem, da mi ni težko razsoditi tudi v škodo odvetnika, ki je zasebno moj prijatelj, saj se oba zavedava, da bom sodila tako, kot reče zakon in eventualna sodna praksa, zase lahko rečem še, da poleg tega skušam soditi tudi pravično, v okviru zakonskih možnosti seveda.
Se opravičujem za dolg post, ampak enostavno sem morala vse to spraviti iz sebe. Vedno manj imam motivacije in mislim, da bom kmalu menjala službo, saj je delo težko, v javnosti čisto nič cenjeno, pa živim tudi ne ravno lagodno (pri čemer ne smem poleg službe delati ničesar, tudi če bi imela čas in energijo, pa ga ob vsakodnevnem vlačenju aktovke s spisi domov, niti nimam).
Lep dan vsem!
obupana sodnica,
nekatere Vaše izjave mogoče držijo, toda žal vam moram oporekat prizadevnost pri delu.
V sorodstvu imam tri sodnike (dva v Lj in enega v Kopru) in med delovnim časom opravijo veliko nestrokovnega dela izven SVOJEGA delovnegA MESTA: trgovina, tržnica, frizer, privat obiski …
Zdaj sem na porodniški in skoraj vsak dan srečam sestrično sodnico na tržnici in tudi mamo obišče med delovnim časom.
1. Normalno, da stavka ni plačana. Zakaj bi vam še plačevali? Očitno ne študiraš prav vneto, če imaš čas za forume. Če si ves čas v pisarni ne vem, vem pa, da mnogi tvoji kolegi niso.
2. A mi lahko poveš, kakšna je vaša odgovornost? Žal je nimate. Napišete sodbo, ki je lahko še tako zanič, pa vam jo pač sesujejo na drugi stopnji. Sodnika, ki bi odgovarjal za to, da slabo dela (in takih ni malo), ni.
3. Mnogi tvoji kolegi zamujajo z obravnavami. Vprašaj odvetnike, ki presedijo včasih po cele ure pred obravnavnimi dvoranami, ker sodniki ne znajo načrtovati poteka obravnave, niso pripravljeni na zadevo, … In nihče se ne opraviči oz. se opraviči, ko te po eni uri čakanja pokliče noter.
4. Normalno, da se je treba na obravnave pripraviti. Veliko tvojih kolegov pa na obravnavi šele prvič odpre spis.
5. Mnogi tvoji kolegi izdajajo sodbe po več mesecev, včasih tudi eno leto.
6. “Ne glede na to, da sodim z vso strokovno odgovornostjo, po ustavi in zakonu, mi inštanca kakšno sodbo spremeni ali razveljavi.” Kako lahko sodnik napiše tako neumnost? Najbolje, da ukinemo pritožbo. Daj, priznaj, da je mnogo sodb slabih in da na srečo obstaja inštanca (včasih je pa potrebno iti do Vrhovnega sodišča RS ali še dlje, da sodnikom kaj dopoveš).
7. A veš, kaj je za ljudi dober sodnik? To je tak sodnik, ki k delu pristopa z vso resnostjo, ki je na zadevo pripravljen in ne zavlačuje, ki hitro dela, hitro izda sodbo in nenazadnje, ki ti pokaže, da mu je mar zate. Takih je pa malo.
Za konec pa še to: menjaj službo, postani npr. odvetnica, zavedaj pa se, da to pomeni, da boš morala delati še več. Ampak to boš videla šele, ko se boš tega lotila. Ste v državni službi, ki je dobro plačana, predvsem pa stabilna.
Lep pozdrav, odvetnica
Verjetno je res hudo, vendar so verjetno tudi spremembe v sistemu delovanja sodišič in organiziranosti celote in posameznikov. Jaz moram reči, da sem nad vašim delom razorčarana, saj se mi ena stvar na sodišču vleče že od 2000 in vse kar je bilo do sedaj narejenega je to da sem morala mastno plačati odvetnika, ki nas je zastopal v razpravi. Tako da jaz upam, da bo vsak dobil toliko kolikor si zasluži za svoje opravljeno delo. Mislim, pa da bi bilo potrebno hodnike na sodišču močno prevetriti in kadre malo drugače stimulirati, saj je na hodnikih kot na sedmini in temu primerno je tudi obnašanje ljudi, ki so tam
lp
Tudi jaz imam kar nekaj prijateljev in prijateljic na sodiščih (okrožnih in celo na vrhovnem) in tudi on emirne duše priznavajo, da med službo opravijo vse opravke, pridejo enkrat do 9. ure in odidejo povnavadi okoli tretje ure. Prijatelj na sodišču je med delovnim časom že napisal magisterij, zdaj piše doktorat ipd.
Verjamem, da ste tudi izjeme, ampak žal ste samo to – izjeme. In vas zagotovo ni več kot 10%.
(Glede na to, da je danes stavka, si lahko privoščim, da še kaj napišem na ta forum).
sodnikova sestrična, ne vem, kakšni so tvoji sorodniki, ampak verjetno jih ni med mojimi kolegi in znanci, saj ti res delajo. Imamo pa tudi sodniki 30 minut pavze vsak dan, enako kot delavci, ki jih lahko izkoristimo po lastni želji. In če v tem sklopu hodimo na tržnico, v trgovino…, s tem ni nič narobe. Ali: če dopoldne blodijo naokoli, potem najbrž delajo pozno v popoldne, ali ponoči oziroma si nosijo domov.
Če pa ne: prosim, predstavite mi jih, da mi izdajo skrivnost svojega uspeha :))
obupani sodnici:
Vsakič ista pesem, pa naj gre za tožilce, sodnike, zdravnike, ali koga tretjega v državni službi. Isto, kot me zanima npr. pri zdravnikih, me zanima tudi pri sodnikih. Kako bodo višje plače izboljšale vaše delo, če ste preobremenjeni, preslabo organizirani (npr. kar praviš glede zapisnika in dodeljevanja spisov), in tako dalje ? Ti lahko dobiš tudi 10 tisoč € brutto, pa bodo isti problemi ostali. Tako kot bodo pri zdravnikih, ne glede na to, koliko jim zvišamo plače.
Želela bi, da se pri stavkah sodnikov, zdravnikov, itd. enkrat že neha ves čas sklicevati na slabe razmere, če gre v resnici zgolj za višanje plače. Kajti, ko se obljubi povišanje, je stavke hitro konec.
Jaz pa nisem sodnica, a sem imela možnost kot sodniška pripravnica v 1 letu dobiti vpogled v delo sodišč in sodnikov. Tako sem torej nepristranska, pa tudi zadosno obdobje sem imela možnost slediti delu sodnikov.
Lahko samo potrdim, da sem pridobila natančno takšno sliko o njihovem napornem delu, kot jo je podala obupana sodnica. V javnosti to delo ni in ne bo cenjeno najverjetneje zato, ker v sporu, o katerem se odloča, vedno ena stranka z zahtevkom ne uspe. Tista seveda ne bo hvalila dela sodišč in sodnikov, bo pa najverjetneje bolj glasna od tiste stranke, ki je z zahtevkom uspela, saj je zanjo zadeva končana.
Po mojih ugotovitvah je delo sodnikov zelo zahtevno in odgovorno, pa tudi obsežno, če jim norma nalaga, da na mesec napišejo 16 sodb. Biti ves čas na obravnavah skoncentriran tako, da ne napraviš nobene od procesnih kršitev, vodiš obravnavo tako, kot nalaga zakon, upoštevaš interpretacije o materialnem procesnem vodstvu, ki nalagajo sodnikom, da so že napol odvetniki neukih strank… NI ENOSTAVNO IN JE PODCENJENO. Plače pa so nesorazmerne vsemu navedenemu. Še zlasti ne ob dejstvu, da mora za sodniško službo univerzitetni diplomirani pravnik izpolniti še številne druge kriterije.
Zato podpiram zahteve sodnikov po zasluženem plačilu. Lahko bi se zavzemali tudi za boljše delovne pogoje, saj imajo nekateri (tudi višji sodniki) v Ljubljani kabinete z opremo, ki jo videvam ob vsakoletnih odvozih kosovnega materiala po ljubljanskih naseljih.
Jaz pa bom napisala naše stališče. Na sodišču smo imeli veliko stvari, ker smo imeli v podjetju grozno veliko neplačnikov. Na sodišču se je VSE vleklo od 10 do 12 let, razsojale pa so sodnice, ki niso imele osnovnega znanja o nekaterih stvareh.
Naj vam dam primer: neko podjetje nam je trgalo denar z žiro računa na osnovi akceptnega naloga,katerega so imeli kot našo garancijo za plačilo. Mi pa smo jim namreč račun v roku poravnali. Sodnica ni vedela, kaj je akceptni nalog, kar je bilo bistvo spora!
Mojega moža so pretepli, je imel hude telesne poškodbe, kar mu je zagotovil zdravnik, kateri ga je zdravil! Ko pridemo na sodišče, sodnica zatrdi da so to lažje telesne poškodb, in želi postopek prekiniti, ker je eden od treh osumljencev preminil! Ostala dva jo nista zanimala.
Kadarkoli smo imeli opravka s sodiščem, me je bolela glava. Groza! Jaz ne vem, ste res krivi sodniki ali sistem sam, samo tudi kadarkoli sem bila na kakšni obravnavi nisem imela občutka, da katerakoli sodnica dela v skladu z zakonom. Večinoma obravnavajo na podlagi svojih simpatij do strank (ne trdim, da ste tudi vi ena od njih). Moj oče ni na pogled ravno simpatičen človek, pa vedno tožbo izgubi. A začuda jo na višjem sodišču vedno dobi!?!
Glejte, lahko bi še pisala in pisala, a dejstvo je, da smo ljudje nezadovoljni s sodišči in sodniki. Zato ne odobravamo povišanja plač. Verjamem, da imete ogromno dela, a vaše plače niso ravno nizke. Poglejte ljudi, ki so zaposleni v gospodarstvu! Pa ne govorim o ljudeh, ki imajo kapital, ampak njihovih zaposlenih! Ti živijo sodnike, zdravnike, celo gardo javnih uslužbencev, delajo za upokojence, sami pa živijo z precej precej nižjimi plačami, pa ravno tako delajo cele dneve. Zato povišanja vaših plač ne odobravamo!
Lep dan še naprej.
Uspeh je v tem, da kot je meni znano sodniki na Okrožnem sodišču v Ljubljani na civilnem oddelku ne dosegajo norme (skoraj nobeden). Njihov argument: zakaj pa bi, kaj pa imam od tega, pa za takšno plačo že ne bom delal toliko, pa normo je nemogoče doseči je previsoka.
Bodimo pošteni in si priznajmo, da sodniki pa žal ne delate po 8 ur na dan temveč manj. Zakaj! ker v službo pridete okoli 9 ure (kar oglejte si lokale pred sodišči), vmes si greste iskat hrano, po otroka v vrtec in šolo pa pridete že ob 15 uri. Koliko je to ur! po moje je to 6 ur. To pomeni, da bi vsak dan morali doma delati še po 2 ure, kar pa sigurno ne.
Mislim, da bi vaša zahteva morala biti opredeljena tudi z določenimi obveznostmi z vaše strani kot npr.
-obvezna uvedba kartic štamplanja prihodov in odhodov ter posledično prisotnost 8 ur na dan na sodišču (saj spisov načeloma ne bi smeli nositi domov),
– povišanje norme 10%
– želja po vzpostavitvi normalnega sodnega sistema (že Evropsko sodišče za človekove pravice je za RSlovenijo rekel, da kaže na pomanjkanje učinkovitega sodnega sistema (iz Poročevalca pri spremembah in dopolnitva ZPP) saj se določena pravdna zadeva že vleče 8 let in je šlo že čez 9 instanc (prva stopnja, druga stopnja, vrhovno pa ponovno prva……) – RESNE POMANJKLJIVOSTI SODNEGA SISTEMA – žal ste del tega sistema tudi sodniki.
Podporo v javnosti pa ne boste imeli nikoli, če se navadni smrtniki tožarijo po 8 let (imajo pravnomočno sodbo potrjeno tudi na Vrhovnem sodišču), vloženo izvršbo (dolžnik ima premoženja), ampak žal pravnomočni upnik od tega nima nič (razen enormne stroške, ki jih plačuje odvetnikom)