Gledate drugače na tiste, ki živijo v hiši?
Je blokovsko življenje res “luzersko”, pa čeprav živi 3 članska družina na 80 m2?
Je človek “manj vreden”, če mu je dovolj stanovanje?
Med tednom itak ni veliko časa bit doma, čez vikend pa je fajn kam it…
In vlagat v neko nepremičnino celo življenje, namesto uživat – je smiselno?

Itak, blokarji so luzerji. Hecam se. Zakaj bi sploh kdo na koga zviška gledal? Vsak živi, kjer mu paše.

Nič ni luzersko. Najbolje je imeti stanovanje v mestu, kjer imaš peš do vseh potrebnih ustanov (služba, šola, vrtec, upravna, ipd.) in en majhen vikend nekje daleč na frišnem zraku.

Moje sanje so atrijsko stanovanje. V hisi ne bi zivela, prevec dela in denarja.

Luzersko ???… MIslim, da ne. Ali si v hiši ali v stanovanju, oboje ima svoje prednosti ali pa slabosti.

ja vsak bi imel hiško,sam jaz bi jo imela na robu mesta tko,da še vidim mestno gužvo.pač mi tako odgovarja.če ne grem 3x/teden v cityja al pa supernovo mi kr manjka neki.ne kupujem sam rada firbcam,kofetkam.

zdej,ko bo lepo vreme pa mal v mostec,tivoli,travniki v okolici lj.

v bloku je pa tako.če nisi prilagodljiv na otroke,tečne sosede,ropot,itd te bodo živci napadli.

kako je pa atrijsko stanovanje?

Jaz že od nekdaj sanjam o lastnem stanovanju. Blok ali večstanovanjska hiša vseeno.
Zadnje čase pa tudi o atrijski hiši.

Ampak mi gradnja hiše nekak ne diši, tak da mislim da bom pristal kar v bloku.

Ah zakaj le ? Kakor komu paše. Če komu paše pod mostom živet, pa naj tam živi.

Luzersko je vse življenje delati za neko hišo, v kateri pa potem itak nimaš časa uživati, ker prej umreš – pri današnjih plačah in oderuških kreditih.
Otroci pa potem itak hočejo it na svoje, tebi pa ostane en velik betonski spomenik, s katerim si ne moreš nič pomagati.

Jaz bi lahko živela v hiši, vendar tega resnično ne želim. Moje bivanje v bloku ni posledica mojega “luzerstva”, ampak želje, da živim v bloku. Ker se v bloku tudi najbolje počutim.

Tudi sama včasih slišim začudeni: pa kako, da živite v bloku (kaj podobnega slišim tudi o dokaj skromnem avtu in garderobi). Vajena sem, čisto všeč mi je, nič posebno motečega ni. V hiši se nekako ne bi znašla, pa tudi dela bi imela več. Zdi se mi, da moraš v hiši misliti in skrbeti za 1001 stvar. Verjetno je to predsodek, saj sem od nekdaj živela v bloku.Na parceli, ki sem jo dobila, včasih za kakšen dan postavimo šotor in čisto zadostim občutku “na svoji zemlji”. Za denar, ki bi ga vložili v hišo, pa smo si ogledali marsikakšen lep kotiček doma in v tujini ter pri tem doživeli veliko lepih trenutkov.

kako je pa atrijsko stanovanje?

Jaz že od nekdaj sanjam o lastnem stanovanju. Blok ali večstanovanjska hiša vseeno.
Zadnje čase pa tudi o atrijski hiši.

Ampak mi gradnja hiše nekak ne diši, tak da mislim da bom pristal kar v bloku.[/quote]

Pritlicno stanovanje z vrtom.

Tudi jaz ne gledam na tiste ki so v bloku kot na kaj manj. Se pa z kolegicami pogovarjam in ugotavljam, da imajo veliko manjše stroške kot mi, pa imamo samo pol hiše. Pa še časa nam zmankuje za vse urejanje okrog in okrog hiše, ki ne more biti edina v ulici brez rož in grmov in travice. Verjetno, ko uspeva odplačat kredit, prodava to in greva v blok, otroci pa na svoje. PA še z dvigalom bomo imeli.

lp

Tko misljo sam mejhne duše in tisti, ki se morjo dokazovat sami sebi z vlko hišo.

Vsak si mora najti svoje prioritete in si jih poskusiti uresničiti po svojih zmožnostih.
Največji luzerji so tisti, ki se za pol življenja zapufajo za karkoli preko svojih zmožnosti. In tisti, ki si kupujejo statusne simbole zaradi okolice.

Jaz sem poskusila oboje in vem, kje lahko živim in kje ne, imam tudi tehtne razloge, ki pa so le moja stvar.
Vsak po svoje, da le ostane čas in denar za užitke in prijatelje (ampak to je moja prioriteta).

veli več plusov za življenje v bloku
več časa imaš – manj dela
več denarja ti ostane
več stikov s sosedi (če jih hočeš, če nočeš se pač zapreš)
več družbe imajo otroci
vse imaš tako rekoč na “dohvatu ruke”, ker imajo blokovska naselja blizu trgovino, pošto, banko, vrtec, šolo… in ti ni treba za vsako figo v avto
manjka mi mogoče en vrtiček, ker imam blazno rada rože in zelenje
drugega plusa pa v življenju v hiši ne vidim.
probala sem vse mogoče variante bivanja, pa je ta definitivno najboljša, vsaj zame
in sigurno nisi luzer, ampak izredno praktičen in mnogo bolj spočit človek
tako da sem vsekakor za BLOK

Marskikatero stanovanje v centru je veliko dražje kot hišica na obrobju mesta.

Tisti ki ocenjuje ljudi po tem, kje živijo, pa je res en velik luzer.

A ni vseeno kje živiš? Važno je kakšen človek si. Lahko imaš vile in bazene pa si v sebi prazen….če me razumete.

Kaj pa pomeni luzer? Jaz bi si prevedla nekako takole – zguba?! A se motim ?
Kaj pa je človek izgubil, ko je kupil stanovanje. Nič!!!

Jaz sem odraščala v hiši in se pretežno družila z otroki v naselju hiš. Prvo stanovanje v bloku sem videla v 7, 8 razredu. Mi je bil totalni šok. Kako lahko ljudje živijo med temi majhnimi stenami? Jaz, vajena hiše, travnikov, vrtov, ne betona. Že to, da sta bila oba otroka v isti sobi, mi je bilo nedoumljivo.

Za nekoga, ki je bloka vajen, je verjetno super in ne bi menjal, kdor pa je odraščal v hiši, si pa nekako ne predstavljam, da bi se lahko navadil. Sicer velika kvadratura stanovanja je boljša, ampak vseeno. Samo iz stanovanja stopiš, pa si že na tujem.
Pa sem se med študijem brez problema navadila na mini sobico v študentu. Mi je bil to način življenja. Ampak ko imaš družino …

Seveda ne obsojam nikogar, ampak v okolju, v katerem živim (podeželje), ostanejo v blokih taki brez ambicij ali pa, ki nimajo možnosti, mlade družine. Večina gre sčasoma v gradnjo ali nakup nepremičnine.

Jaz sem tudi vajena hiše. Sicer sem blok videla prej kot Podeželanka. Ampak ratmišljam podobno kot ona. Ko si enkrat v hiši se težko navadiš na življenje v bloku. Utesnjeno se počutiš in manjka ti tistih nekaj metrov trave pred dnevno sobo.

Glede tega kdo je luzer pa ne vem. Se mi zdi da to ni povezano s tem kje živi, ampak s tem kako živi.