Bom odkrita, upam, da nikoli niste bile v moji situaciji, če pa je katera bila, naj mi pove svoje izkušnje, prosim.
Nisem mlada, za sabo imam lepo število let zakona, ki bi se zaradi druge skoraj zrušil. Mož je imel ljubico,ko sem izvedela zanjo in hotela razčistiti odnos z njim, se je najprej umaknil, potem bil eno obdobje zelo surov do mene (ne fizično, le psihično), karkoli sem rekla ali naredila, mi je dajal kontra. Resno sem razmišljala o ločitvi, predlagala sem mu sporazumno, on pa nič. Najina otroka (oba odrasla) sta mi po mojem predlogu njemu svetovala, naj se pač umaknem iz zakona, naj se ne ukvarjam več z možem, njunim očetom, če pa v nekaj mesecih od njega ne bo nobenega odziva, naj sprožim tožbeno ločitev. O vsej kalvariji zdaj niti ne bi tukaj, res je trajalo nekaj mesecev, mož sploh ni reagiral z odgovorom, se je pa začel spreminjati v odnosu do mene. Zdaj točno vem, sem pač uspela izvedeti, da je s tisto žensko končal, dokončno, na njegovo pobudo. Sam ne pove skoraj nič o tem, le to, da je “zadeva” zanj zaključena za vedno in da ga je “minilo do nje”. Da si zdaj želi samo nekaj miru in da želi obnoviti najin odnos in zakon.
Jaz pa ne vem, kaj lahko pričakujem. V sebi vem, da ga imam še zelo rada, da ga pravzaprav ne bi rada izgubila, ampak ne zaupam mu več, čeprav je ves čas z menoj. Je bil kdo v podobni situaciji? Kako ste reševali zakon, partnerstvo, po takem doživetju? Moram povedati, da je njegovo varanje trajalo kar nekaj časa, dve leti sem sama vedela zanj…in ne me popljuvati, zakaj sem zdržala in tolerirala-saj nisem hotela, sem bila pripravljena na ločitev, kljub tako dolgemu zakonu. Ni tako enostavno oditi kot se to lahko napiše ali pove, ko živiš z nekom skoraj celo življenje….
Zdaj je nazaj ob meni, čutim, da je res, ampak ne vem, kako bo naprej.
Prosim za vaše izkušnje in razmišljanja.
Dolgo poročena
P.S.: Mislite, da je možno, da bi kdaj obnovil razmerje s to žensko, kljub temu, da ne čuti ničesar več do nje?

Ne, meni se zdi veliko bolj verjetno, da bo si čez nekaj časa poiskal novo ljubico, kot pa da bi obnavljal razmerje z njo. O drugem pa ne bi želela pisati, ker nikoli nisem bila v takšnem položaju, da bi vedela, kaj je prav in kaj ne. Razumem, da je težko pustiti vse, kar sta vse življenje gradila. Po drugi strani pa je on tako ali tako porušil večino tistega, kar sta gradila. In v bistvu živita v ruševinah.

V tem stavku je nekaj narobe. In mislim, da sama dobro veš, kaj.

Nimam tvoje izkušnje. Ampak jaz osebno s človekom, ki bi me varal tako, da bi imel poleg mene še eno razmerje, ne bi več hotela živeti pod isto streho in imeti razmerja.

Ne govorim o ljubezni ali čustvih, niti ne govorim o varanju in odpuščanju, ampak o lažeh. In jaz s človekom, ki je sposoben dve leti živeti dvojno življenje in lagati na vse strani, nimam nobenih skupnih vrednot več.

Odloči se za tisto, kar se ti zdi v tem trenutku najtežje. Ker je zmeraj pravo.

Če ga imaš ti rada in če želiš ostati z njim, boš naredila vse, da bi bilo kot prej. Če prav razumem, si ves čas delovala v tej smeri, kljub njegovemu grobemu obnašanju. Po vseh letih zakona je res težko iti kar tako narazen in zaživeti sam. Odvisno je od vaju. Jaz mislim, da se je toliko packarije nabralo, da bi bilo najboljše, če bi obiskala zakonskega terapevta. Morda si ne moreta direktno povedati, kaj si želita od vaju ali kaj pogrešata. In zaradi tega je morda on to, kar pogreša in ne zna sam zasejati med vaju, iskal drugje.

Če še bo imel kdaj ljubico? Veš, da ti tega odgovora ne more dati nihče, ker tega verjetno še niti tvoj mož ne ve. Odgovor je, morda. Ali pa, ne – ker mu je zadnjič spodrsnilo in je padel. In zdaj se je naučil plesati po ledu.

Morda je dobro, da se obrneš na forum Partnerska in družinska posvetovalnica:

Veliko sreče tam, kjer si jo želiš!

Janis, nisi me razumela.
Jaz ne sprašujem po mojih odločitvah, ker sem jih že sprejela: če bi mož ostal v razmerju z drugo, bi se ločila. Pustila sem mu le čas, v katerem se je odločil, kot se je. Zanima me, kaj lahko pričakujem v prihodnje, če ima kakšna podobne izkušnje…

težko verjetno se mi zdi, da bi z njo še kaj imel. vidva pa, če vama je res obema sveto, potem najprej razrušita do konca, razčistita, povejta si vse, da ne bo obležalo… potem vaju čaka dooooolg štart. če bosta imela v sebi dovolj vzgonskega vetra, bo uspelo.

Kolikor se je dalo razbrat si 50+

Zdaj je pa od tebe odvisno.

Ali se ti da jajcat z ločitvijo ker je enkrat tedensko nategnil eno drugo (in si to vedela)

Pa dajta se peljat an en dopust pa bo. Vteh letih če ni res nekaj HUDO narobe se ne dela tektonskih premikov.

Hmm. Če se lotimo verjetnosti:

Kako si izvedela za varanje? (ti je povedal mož sam, si ga zalotila, ti je povedal nekdo tretji)

Je mož krivdo za prevaro poskušal zvaliti na ljubico (“me je zapeljevala”) ali nate (“nisi bila dovolj razumevajoča do mene”)?

Se je mož odločil zapustiti ljubico, ker mu nekaj pomeni razmerje s tabo ali zato, ker se je usral pred spremembo v življenju?

Saj ti je že iz teh vprašanj lahko jasno, kam merim, kajne. Bolj ko je mož poskušal opravičevati svoje varanje z krivdo ljubice ali tebe in bolj ko je popustil iz brezjajčnosti, večja je verjetnost, da te bo spet prevaral (s to žensko ali katero drugo, odvisno, koliko je naivna in zatreskana ta ex ljubica), ko se bo situacija umirila in ga ne boš več imela na očeh.

Poirot je govor, da je umor navada. Jaz ti pa povem, da je laganje navada.

Ce ti je lazje lagati si, da se ti je dolg zakon skoraj koncal zaradi “druge”, tudi prav, ce se le ti tako bolje pocutis. Ampak, roko na srce, zakon se ti je skoraj koncal zaradi tvojega sodelavca v zakonu, ki je nasel svoje interese drugje. Ni res?

Kaj in kako naprej, ne vem. Verjamem v ljubezen. Verjela bi, da se je partner zaljubil in ljubil svojo ljubico, kot nikoli prej nikogar. Verjela bi pa tudi, da bi po tej izkusnji ponovno nasel smisel zivljenja v ljubezni do tebe in da bi te ljubil, kot nikoli prej do konca zivljenja ter da bi vama bilo lepse, kot kdarkoli prej.

Ti sama najbolje ves kaj in kako je. Jaz zase dvomim (ne vem pa, ker nisem dozivela), da bi dve leti gledala moza, kako odhaja k ljubici, tako da bi se moja izkusnja koncala ze veliko prej.

Na srečo take izkušnje nimam in ti Žal ne morem svetovat.

Samo zanima me kako si lahko živela DVE leti z možem, ki je imel ljubico???Ti si pa vedela in čakala…Si ne predstavljam. Samo moje mnenje.

Poiščita zakonsakega svetovalca, ker sama ne bosta mogla peljati naprej…ups, to je bil nasvet.

Bodi SREČNa, ker si srečo zaslužiš.

” če bi mož ostal v razmerju z drugo bi se ločila” praviš. In koga farbaš? saj si dve leti čakala. Mislim ženske ej….
Se pa tudi jaz strinjam da s tole ne bo več šmugal, si bo prej poiskal drugo. Podporo in razumevanje doma ima.

po tvoji reakciji sklepam, da te ne zanimajo druge izkušnje ampak potrditev tega, za kar si se ti odločila-torej, da boš ostala z njim skupaj. Žalostno.

moja soseda preživlja podobno kalvarijo… vedno znova si mož najde ljubico in ona najprej zelo trpi, nato se vda v usodo in ko konča z ljubico, ima spet novo upanje, da bosta spet skupaj srečno zaživela… ma jok… to se ponavlja že 20 let!

torej, poslušaj svoje pametne otroke in se tega tipa čimprej reši.
žal, pri takih moških ni druge variante.
vso srečo!

Bom kratka, sem ženska verjetno tvojih let, tudi dolgo poročena, verjetno sva iste generacije, generacije, ki dela in razmišlja drugače kot današnje mlade ženske. Me vemo, da brez niča ni nič, da se je za nekaj vredno boriti in da se na koncu torej tudi lahko nekaj oprosti, pozabi pa sčasoma.

Preprosto je, praviš, da čutiš, da je spet tvoj, torej je in ti ga ljubiš, torej se ljubita nazaj in uživajta v tem, pozabi na kar je bilo, daj pa mu vedet, zlij se , zakriči mu kako te je vse to bolelo, kako te še boli, naj ve, toda da ga ljubiš in da gresta dalje z roko v roki, samo pogoj, da se izkričiš, naj ve, ne držat v sebi in se delat da je vse okej in nato ga boš ob vsaki mali napaki napadala in mu metala pred nos, tega ne delaj!
Aja še to, jaz bi se tudi vprašala kaj hudiča je imel tam, ko doma ni imel, čaka vaju en res odkrit pošten pogovor…

Srečno!

Podobna zgodba, sicer po krajši zakonski kilometrini. Samo midva sva šla narazen. On bi sicer ostal z mano (no ja, po mojem predvsem z otroki, ne vem). Ni pa bilo prvič, da me je varal, samo tokrat je bilo “resno”.

Vseeno mislim, da je možno nadaljevati. Ampak ne brez zunanje pomoči. Ne brez razčiščevanja, kako in zakaj.

Se podpišem pod podobno….sem precej mlajša a dandanes je res lažje iti kakor graditi…..in če sta še vedno tukaj kljub preizkušnjam potem to nekaj pove…..danes ljudje gremo vstran še zaradi manjših napak kot tale…..bežati je vedno najlažje.Pogum je vztrajat in gradit ,še dvignit par šar cigla in ne vedno znov kopat za temelje…..na koncu imamo kup velikih lukenj kjer bi lahko stale hiše,a si ne upamo narediti plošče.

Dve leti jo je varal. In ne samo to, umaknil se je iz zakona, ko pa se je nehal umikati, je bil surov, kot je napisala. To res ni malenkost. Če ostaneš z njim, tega ne narediš iz ljubezni, ampak ker se po 50 letu ni praktično ločevati.

Kaj boš gradil, kakšen cegl dajal gor? Na kaj? To je vse zrušeno.

Se strinjam. Kaj imate za gradit zdaj pa se trudit? Če je gospod vse zafrčkal. Priznajte si da same ne znate bit več, in ne igrat matere Tereze, ker ste vsem samo v posmeh.

Ti boš seveda naredila tako, da bo prav zate.
Vendar – na vsakem njegovem koraku in pri vsaki nenavadni reakciji se boš žrla, če ni spet zajadral kam drugam.
Seštej, kaj je bolj znosno: nekaj časa prebolevat in potem zaživet s polnimi pljuči, ali pa biti do konca življenja na preži in se spopadati z negotovostjo?
PO mojem rezultat že poznaš….

Pred mnogo leti sem bila v tvoji situaciji in mi kasneje ni bilo niti za trenutek žal, da sem se ločila. Kajti moje življenje je po ločitvi postalo kvalitetno, polno in dinamično. Danes je v podobni koži moja prijateljica (obe sva tvojih let), ki se ne more odtrgati od njenega moškega. Živi tako, kot sem prej rekla: niti sekunde ni mirna, če ga ni ob njej. Kakšen smisel ima tako življenje?

Tebe zanima kaj lahko pričakuješ?

Rečmo da bo gospod postal isti kot 5 let nazaj, da bo postal tak kot prej, pozoren, ljubeč, srečen ker je s tabo. A ti boš ob vsaki njegovi nejevolji, grobi besedi pomislila če ima drugo.

Ampak po moje bo tole med vama le eno životarjenje drug ob drugem. On je vajen, da ima vse poštimano, ima ženo ki ga je 2 leti prenašala ko je imel drugo, je bil do nje grob in ni rekla ničesar. Pač z njo lahko dela kot želi. Če bo želel bo pač poiskal drugo, doma pa bo imel še vedno ženo, ki ga bo čakala. Ti pa boš zopet na tem, pa goš gruntala kako in kaj, pa boš zopet postavila ultimat, da kaj zdaj to, po 2 letih se bo on nove ljubice naveličal in bo pristal na to da gre narazen in ti boš zopet gruntala kaj bi.

Lej jaz s človekom, ki bi me varal, bil do mene grob ne bi mogla biti. Tud če bi se sploh in oh spremenil in postal tak kot prej, bi me še vedno nekaj žrlo, kaj pa če se stvar ponovi.

Po moje je bolje kot da razmišljaš kaj bo on naredil, kaj lahko pričakuješ, da razmisliš kaj bi ti rada. Bi rada živela z nekom, ki se je obnašal do tebe kot se je in lahko zopet postane tak, čim se mu bo ena 3x nasmehnila. Al bi rada živela življenje v katerem boš ti srečna in vesela, pa čeprav sama?

Starejši ko bo, manj bo možnosti za ljubice. Vedno bolj ko bo šel čez 50-bolj bo potreboval negovalko, ženičko, ki ga čaka, ki ga ima rada, ki mu pomaga…ki je navajena na vse njegove muhe…

Moški je samo praktičen.

Vi pa gospa: Kar ste si želela, ste dobila. Pustil je ljubico in se vrnil k vam. Kako se pa ob tem počutita, pa je čisto druga tema.

Praktično sta zadeve rešila precej dobro in predvsem ekonomično. Dolgo sta poročena in zakaj bi na stara leta začenjala znova…
Zdaj začnita pa delati še na tistem, kar v vseh dolgih letih zakona nista: na vajinem odnosu! Mogoče bosta potrebovala pomoč, ampak delati bo treba začeti.
Zakaj je lagal, zakaj ste prenašala, zakaj je bil grob, zakaj je bil napet, zakaj je iskal drugje, kaj je od tam odnesel, kaj ga je tam razočaralo, kako ste vi prenašala, kaj ste vi čutila, kaj čutite danes, mu boste kdaj ša lahko zaupala, kako si bo pridobil zaupanje, kako vam kaže ljubezen, kako živita sedaj, koliko sta se pogovarjala na začetku, koliko si zaupata sedaj, katere so še nerazrešene skrivnosti……on jih ima in če bo z vami gospa, mora o njih spregovoriti…morata jih predelati, morata se pač začutiti, razumeti drug drugega in razloge, zakaj se vama je dogajalo prav to….