AH, ta ljubezen:))
Po moje pišem samo zato da se bom počutila malo bolje. Če napišeš, je potem vse tako lažje. Nikomur od bližnjih ne želim zaupati svoje neprebolele ljubezni, delam se nedostopno, močno, trmasto žensko (tudi pred njim), samo da ne bi vedeli da v resnici za tem stoji nemočno bitje, ki je še vedno zaljubljeno in bi na trenutek pozabila na ves svoj ponos ter ga poklicala. A ni žalostno, da dva ki sta zaljubljena, nista skupaj in hodita skozi življenje vsak zase in rajši trpita, kot pa se postavita za svoja čustva in bitke, ki terjajo toliko solz. Sva še mlada, res je. Stara sem komaj 20 let, on je 6 let starejši, vendar imam že od malega izoblikovan karakter in voljo. A vendar trpim. Saj čez dan še kar gre, imam veliko hobijem, delo, študij,.. A vsako jutro ko se prebudim in vsak večer ko grem spat, mislim samo na njega. Na njegove kretnje, obnašanje, besede, pogled, .. Sama sem pol leta, a se mi brez njega zdi kot da so to leta. Pa če že komu potarnam in mu povem, da zaradi tega trpim, mi pravijo, pa daj nehaj, žuraj in se ne obremenjuj, si še preveč mlada. A vse to počnem in se ne počutim samozadovoljno. Rada bi še nekoga ob strani, rada bi delila svoj pogled na svet, vsa čustva,.. Vem da imam veliko oboževalcev, a moje oči jih ne vidijo, vidijo samo njega.
Najhuje v vsem tem pa je, da vem da tudi on tako čuti. Zaradi njegove bolezni se je odločil da bo naredil meni nerazumljivo potezo, izločil me je iz njegovega življenja, ker pravi da sem premlada in da ne želi, da se s tem obremenjujem. A se ne zaveda, da ni niti njemu niti meni naredil uslugo, s tem samo še oba trpiva. Rada bi mu pomagala, povedala, a vendar ne upam. Vem da ne bi hotel poslušati, ker me ne želi obremenjevati. Globoko v sebi čutiva isto, a naju je življenje ločilo. In najhuje je, da je zdaj v meni tista praznina, ki jo noben ne razume, ker sem enostavno za vse PREMLADA!! Pa bom še v sebi skrivala, rajši vidim da je on srečen (če je??), kot pa da sem jaz. Tako močno ljubim, prvič v življenju, a ne vem ali bo še kdaj ta občutek??
Pri takšni ljubezni, kot jo čutiš ti, se ne oziraj na druge. Kajti le ti sama najbolje veš, kaj čutiš do tega fanta. Zakaj bi trpela iz dneva v dan, povej mu kaj te muči, stoj mu ob strani, če ga tako ljubiš in bo tudi on lažje premagal bolezen, ker bo vedel, da ga nekdo potrebuje. Zato kar pogumno izpovej fantu svoja čustva, na druge pa se ne oziraj.
Želim ti veliko sreče in upam, da ti bo uspelo!
Včasih v svoji nemoči ljudje vlečejo poteze, ki jih ne želijo. Verjamejo, da je tako najbolje, edino prav. Trdijo, da je življenje tisto, ki jim ne pusti ljubiti – pa sami s svojimi dejanji vplivajo na dogajanja tako, da si zaprejo poti. Odrinejo druge od sebe, postavljajo zidove…
Če pa po tem času še vedno čutiš tako, kot pišeš, poskusi. Poišči stik z njim, povej mu, da želiš sama presoditi, ali bi bila njegova bolezen prehuda preizkušnja. Da ti bo vedno žal, če vama ne daš (vsaj s tvoje strani) še ene možnosti. Sploh, če veš, da tudi on čuti tako…
Želim ti najboljše.
Katka, kr lažje mi je, ker vidim da nisem sam trpeči na tem svetu. Kot bi bral svojo zgodbo. Sam ljubim žensko, ki mi je pokazala da tudi ona veliko čuti do mene a zavrača stike ker ve, da je privljačnost tako velika da ne moreva biti prijatelja. Stvari rešuje z razumom in tako ohranja baje srečno zvezo.
Jaz pa trpim dan za dnem mesec za mesecom in ker vem da je kdaj hudo tudi njej in se me spominja je trpljenje še večje. Res nevem kje je rešitev tudi sam srečujem veliko lušnih punc a vsaki nekaj manjka, popolna je samo ona. Vrjetno je rešitev samo čas a koliko časa bo zato potrebno ne vem ob tem pa trpim namesto da bi ožival v mladosti. A pomagat si ne znam.
Veliko sreče ti želim in da bi tvoja zgodba dobila čiprej srečen konec
lp
hvala vsem, ki ste napisala nekaj vzpodbudnih besed. Človek se počuti kar bolje, ko ve da ni edini, pa čeprav je to zelo sebično od mene.
Žal ni tako preprosto, da bi mu kar povedala v obraz, ga objela in da bi živela lepo do konca življenja. On zavrača stike, vsak pogled je boleč. Vem kaj razmišlja. To da me tako močno ljubi, da me ne želi nikoli in za nobeno stvar prizadeti. Tako je dober po srcu. Sva si že zlila besede in se skupaj zjokala, a zdaj kak mesec nisva več na vezi. Beživa vsak v drugo stvar, upava da bo bolečina zbledela. Mislim da tako kot jaz ne more spati, razmišlja in mu je hudo. Kaj bo čas zacelil mojo bolečino??? upam, ker zelo boli. Vsak dan razmišljam da moram naprej, začeti hodit na kake zmenke, pa mi je vse tako mučno. Ne želim si, vendar sem kljub temu osamljena. Želim si le doberga prijatelja oziroma prijateljico ob meni, pa mi je še bolj hudo. Moj najboljši prijatelj mi je umrl v prometni nesreči in mogoče sem zato še bolj sama. Po moje ljudje nimajo pojma o meni. Si mislijo ker sem lepa in pametna, da mam vse. Figo mam, po moje sem najbolj osamljena punca na tem svetu. Pa kaj čmo. Tega pač ne bom pokazala, ker berem na forumih kake vse težave imajo ljudje in se včasih kr zjokam kako je življenje. Po moje je moja še najmanjša bolečina..
Katka007 samo še enkrat več se lahko strinjam s tabo. Tudi sam sem osamljen baje po lastni krivdi čeprav nevem če sem kriv zato kar čutim. Osamljen sem ker nisem z njo pa če je tudi drugih 100 okoli mene.
Res je da nam drugače nič ne manka in na zunaj zgleda vse lepo in prav a ta boličina je prav tako huda in prav tako nam razjeda in ovira življenje, pa še zdravila ni.
Očitno je to življenje in s tem se moramo spopast in zmagat pa čeprav je boj tako hudičevo težak.
Tudi tebi hvala za to temo mislm, da si marsikomu vsaj malo pomagala in da nisi sebična zato, saj verjetno nikomur ne privoščiš tega, ti je pač lažje ker veš da nisi sama v tem boju.
Srečno
Ja če gledaš z razumom so tole res ene traparije kr pišemo/va kle gor. Ampak sej veš, kako je z razumom in ljubeznijo pač ne gresta skupaj.
Sem mislu, da bo več odgovorov na to temo, mogoče bi bilo večji odziv če bi vprašala na forumu. Pa sej ne rabmo kakšnega večjega odziva saj vemo kako je, se je pa fajn mal pogovort je takoj laži. Fajn zadevca tale intrnet sploh za nas k smo take sorte, da ne obremenjujemo radi ljudi okrog sebe s svojimi ljubezenskimi tegobami.
Hvala tudi tebi za tole temo, upam da tole debilno avgustovsko vreme ne bo vzročilo preveč težav nam nesrečnim zaljubljencem… držim pesti tudi jaz!
lp, Simon
Zanimiv in drzen tale tvoj predlog EQ.
Sm čakal na avtorico teme, da bi kej pokomentirala pa ni bom pa kr jaz.
Nevem no nimam izkušenj z internetno ljubeznijo. Nevem če pašeta dva nesrečna zaljubljeca skupaj, morda pa nikoli neveš 🙂
Tvegano je, ker sva popolna neznanca in če bi šla zdaj kr na kavo in bi bila tm katastrofa, se nebi niti približno ujela, bi to lahko močno poglobilo najino trenutno bolečino. Se pravi bi imelo vse skupaj negativni efekt.
Mogoče pa res na eno prijateljsko kavo, saj prijatli so zato, da se tolažijo in hrabrijo med sabo. Sam bi se vseeno mogla bolje spoznat, sam če se bova se bova prek mejlov in ne očeh širše javnosti, tako da mislim da gre tale tema počasi h koncu. 🙁
Poročilo sledi:)
Se opravičujem za tole filozofijo, sm mal preveč zares ozel tale predlog od EQ. 🙂
lp
simon, res si zafilozofiral:) joke joke… ja tud jst ne vem kak bi to zgledal, nimam takih izkušenj.. razen da sem človeka že prej poznala, pa sem ga na to videla na netu in sva postala zelo dobra prijatelja.
Nikoli se ne ve, mogoče bi blo pa dobro malo pojambrati človeku, ki je vse to doživu. Čeprav tako jambram tukaj na forumu, mislim da se z mano človek ne počuti negativno, ker se vedno smejem in skrivam svoja čustva. No saj noben se ni še pritožil in bi bil potem prvi:))
Mogoče pa je ravno to moj problem, da preveč skrivam v sebi in potem eksplodiram. Moj moto je itak: spet se mi je na boljš poslabšalo:))
Lp, Katja
No bom poskušal bit manj filozofski hehehe…
Če še ženske skrivate čustva, kako je potem šele nam moškim, ki jih nekako že ponaravi moramo. Kaj pa bi si mislile moje prijatelce še huje prijatelji če bi pred njimi jokcov za neko žensko. Priznam se pač delam mal mačota in rečem da mi je pač malo žal, da se ni obneslo in verjtno pri tem še slutijo ne, kako zelo hudo mi je in vrjamem da nisem edini ki to počne.Pa še rak po horoskopu joj joj joj… ja je včasih res nevarnost eksplozije he he he.
Zato pa kot pravim je fajn tale internet, da poveš kar misliš in kar čutiš brez strahu, olepšavanja, sramu in nevem še česa.
Drugače pa zanimiv moto, tudi meni se zdi, da se mi vedno bolj poslabšuje.
Upam da na bolje.
Lp, Simon
Ja sej je to res zanimivo da se prov tistim, ki jih poznamo, imamo radi, ne upamo povedati določenih stvari, neznancu pa kar izlijemo iz duše.
Joj joj, moj karakter je tudi zelo (baje) močan. Ne morem tud jst kr tako govorit o teh čustvih, še posebej če imaš skupne prijatelje s svojim bivšim.. ojoj ne? :):)))
Mal se bomo še jokal, pa mal vpil, potlej bo pa menda kej boljš, ker boljš da je, ker jst zdj pogosto pijem za moje bodoče zdravje in če ne bo kej boljše, bo moje zdravje že čisto na dnu:)
lp, katja
To bi res znalo bit še huje, če imata iste prijatelje upam da ni doma še iz istega kraja kot ti in da ga srečavaš. V tem primeru je vrjetno rehabilitacija še težja in dolgotrajnejša, no men je na srečo s tem vsaj deloma prizaneseno.
Ja alkohol pa včasih res pomaga (v mejah normale seveda), jaz šele ko se me mal prime razmišljam tako kot bi baje mogel, se pravi da smo še mladi, da je še dost drugih…bla bla bla. Se pravi bi mogla na pir ne na kavo he he he…
Katja kaj misliš zakaj so naja pustili čisto sama, a misliš da opazujejo in berejo pa si ne upajo komentirat, a sva res ostala sama? Pa menda nisva edina nesrečno zaljubljena na tem svetu.
Bo treba kaj provokativnega napisat pa bomo videl če se bo dvignil prah:)
Lp, Simon
EQ, midva z simonom se meniva za pir.. za kavo še nisem bla tok navdušena, k je pa pir omenil, sem pa neki za ratala:))))))) hi hi…
Khmmmmm.. internetna izkušnja.. hi hi… men je blo to zmeri ful smešen… sam nikol se ne ve:)) glede na to kje je najina ljubezen (nekje spodaj na dnu) slabše že ne more bit.. 🙂
Simon, naj ti sam tko povem.. čedalje manj takih bedakov je kot sma midva, k se zarad ljubezni sekirava:)) sej vidiš, vsak ma po tri lubice al pa lubije:), pa ful dnarja mora met, pa veliko premoženja, pa je že tvoj:)))) k bi lahko jaz tko čutla, bi bla že 10-krat poročena :)))
lp, katja
EQ praviš, da imaš izkušnje z internetno ljubeznijo, jih lahko malo bolj podrobneje opišeš kako to zgleda, saj vidiš da sva midva obadva za svetom kar se tega tiče.
Saj mislim da se midva že lahko proglasiva za nekakšna e-prijatelja ali vsaj e-znanca nevem pa ko greva enkrat na pir (kavo) ali sva potem še e oziroma internetna.
A bova potem to skozi internetna, ker se je vse začelo na internetu. Se pravi bova internetni par in po internetni poroki bova postala internetni mož in žena, ki bosta imela internetnega otroka in čez leta praznovala internetno zlato poroko…he he he…21. stoletje pač.
Katja se strinjam da je precej takšnih ljudi, ki bolj skozi denar gledajo na ljubezen ampak sem optimist in upam, da je še nekaj takšnih kot sva midva, ki se negrejo ljubezen kar tako sproti in skomer koli samo da se splača.
Si ne predstavljam, da bi imel neko punco, do katere nebi čutu ničesar, samo zato ker je bogata.
Kako bi pa ti okrepala, če bi vedela da je tip s tabo samo zato, ker si bogata ti bi ga pa imela vseeno full rada? To pa je že bolj zapletena situacija!
Pa še nasvet vsi (p)ostanimo revni pa nebo teh problemov:)
Lp, Simon