Manjka mi, sama ne vem kaj; ampak včasih ratam tečna, smotana itd. ko teče vse po utečenem tiru, vse je isto, nč novga, v razmerju namreč.
Ko mi reče, da me ima rad, sploh ne čujem več, nič se ne dogaja, v postelji leživa kot stara zakonca, tuga.
Stara sem 22 on 28 let.
Metulji (iz trebuha)so odleteli,ni več vznemirjenja, pričakovanja, hrepenenja, želje.
Z njim se počutim sigurno, varno, kaj več pa tudi ne, škoda bi ga bilo izgubiti, ko pa vem, da bi se v odnosu mož, žena, otroci, odlično izkazal, življenje z njim bi bilo mirno, varno, sigurno, bil bi zanesljiv, ljubeč mož, oče, ampak jaz nič od tega nočem, ne še!

Vedno pusti meni, da vodim, jaz rečem, če greva v kino, jaz dam pobudo za oralni sex, jaz, vse jaz.
Ni problema, greva v kino, imava se lepo, sex tud kr no, ampak na ***** mi gre k morem vedno vse jaz !
Včeraj zvečer je prišel v sobo, preoblačila sem se, bila sm brez zgornjega dela oblačila on pa je od vrat odšel k oknu in gledal ven, nato pa prišel v posteljo, pa lahko noč pa spat. Je to normalno?!

Lahko ga pustim ali pa si najdem popestritev!?
Me kdo razume?

Ob sebi hočem, želim moškega!

Ujetega ptiča tožba (Simon Gregorčič .press) :)))

Oprosti, malo se šalim. Po nekaj letih postane skupno razmerje že kar rutina in ni več tistih, prav si rekla, metuljčkov v želodcu. Koliko časa pa sta sploh skupaj?
Kakorkoli… če ti je tako nevzdržno, a veš, da bo on idealni mož, si najdi popestritev (če ti seveda vest dovoljuje). Če pa misliš, da bo kasneje tudi kdo drug tako dober, zvest in ostali superlativi mož, si dobi tega drugega. Ker če ne zdaj, se ti bo strgalo čez nekaj let. Nenazadnje si še precej mlada.

Skupaj sva, torej hodiva danes točno 14 mesecev.

14 mesecev???? To je komaj eno leto … pa že vse tako monotono … :o(

Ampak edino VI2 bosta lahko razbila to monotonost. Če on ni pobudnik, boš očitno morala biti tudi tokrat pobudnica ti. Ne išči popestritve drugje, ampak jo naredi v tej vezi. Kako? Boš že pogruntala sama, saj si vendar ženska, svojega fanta pa tudi poznaš bolje kot mi. :o)

Živjo,
Enostavno: ti ga ne ljubiš več, ali si ga sploh kdaj, ali te je le privlačil?
Pri 22 ne razmišljaj kdo bi bil dober oče in s kom bi bilo življenje mirno, vse je še pred teboj, če te že sedaj take stvari motijo in se jih zavedaš, kaj bo šele čez 10 let. Verjemi jaz sem pri 37 letih že 1o let v taki zvezi, ko sem že na začetku razmišljala, ah saj bo dober očka in miren sopotnik življenski, KJE SEM PA JAZ se sprašujem sedaj in skušam najti primerno rešitev, da čim hitreje in neboleče zaključim vso stvar, ker sem se odločila da bom začela živeti JAZ ne otroci in on ampak sedaj sem jaz na vrsti. Kar zabolelo me je ko sem prebrala tvoj post, lepo te prosim, daj si pri 22 letih možnost da zaživiš ne pa da sedaj že sama sebe zatreš.
Si kdaj gledala pare na morju npr. z majhnimi otroci, ki se podijo naokrog, on in ona sedita ob pijački pri mizi, vsak gleda v svojo smer, izmenjata si par besed, ženska prav zdolgočasena zgleda in vem da je z možem tam samo zato, ker je ena tistih, ki si ne upa oz. boji biti sama, to sem jaz letos ugotavljala in sem si rekla ne jaz pa že ne bom taka zdolgočasena ženska, živeti je treba.
Ti pa dobro razmisli, ker je res še vse pred teboj, o očetu svojih otrok in o mirnem varnem sopotniku še par let nimaš kaj razmišljati, vmes se pa lahko še zaljubiš in ti potem ne bo treba nič razmišljati ampka kar bo kar mora biti. Veliko močne volje in sreče ti želim.

spokaj, dokler še imaš voljo za to. nič mu nisi dolžna. izdivjaj, izživi se!!
v morju je na miljone rib!!

pa srečno!

Čas je za spremembe!

Lep pozdrav iz Pirana- Franc

Vse kar pravite, je lepo in prav, vendar a ne živimo v krutem svetu, kjer več pomeni stabilnost, varnost, prihodnost?!
Lahko pustim vse za sabo, pa si dobil moškega, ki bo sicer obvladal zapeljevanje, nežnost; bo pa nerazgledan in nezanesljiv, pa še za kiklami bo gledal.

Pravijo, da ne boli, če ne ve;torej, rešitev se ponuja na dlani!

Tepka, hvala ti za tvoj koristen odgovor, bi lahko prosim povedala kakšen plan imaš, da boš začela živeti!

Hvala

LP iz štajerske

No, na tole pa moram reagirati!
Moje življenje je podobno tvoji izkušnji, le, da se jaz takrat nisem hotela ozirati na to plat skupnega življenja. Naj povem, kako je bilo in kako je sedaj, videla boš, kaj ti je storiti.
Kot mlada punca sem živela dokaj živahno. Imela ducat in več fantov in precej spolnih izkušenj. Pa takrat nisem iskala dobrega seksa, saj ga tudi kot mlada punca niti nisem znala ceniti. Ja, sem pa iskala dobrega moža in očeta….
No in med žrebci, ki so imeli kaj pokazati?!, ga seveda ni bilo.
Pa sem naletela na čisto nasprotje. Miren, resen, pameten, skromen in družinski človek. “Ta je pravi!” sem si dopovedovala. Seks se mi je takrat zdel povprečen in sploh se nisem ubadala s tem. Vedno sem bila jaz vodilna pri skrbi, da ne bi postal monoton.
Pa se z leti tako naveličaš! Nikoli ni znal biti MOŠKI, ki bi stvar vzel v svoje roke in to ne le pri seksu, pač pa tudi povsod drugod. Vedno ima zamisel, kako stvar izpeljati in tudi hoče, da je po njegovem, hkrati pa moram potem vse narediti sama. Ker so tu tudi otroci, ki jih vzgajam skoraj sama, se nočem prepirati okrog teh najosnovnejših stvari v zakonu. Sama bi morala to plat njegovega karakterja videti že prej, pa je nisem hotela.
Skratka, ni MOŠKI, kakršnega ženske potrebujemo, vsaj takšne, kot sem jaz in ti.
Torej sedaj imam družino, moža, ki je priden, odgovoren, vesten s izrazitim čutom za svojo prejšnjo družino (starše), kar ni nič slabega. Je dobrega srca, ne blodi po gostilnah, je zelo pameten in zna popraviti malodane vse.
Le mene ne bo znal nikoli. Ker tega ne zna. Ne, da ne bi hotel, a je tako neroden, da ni za govorit. Mislim, da si ni sam kriv. Pač ni mačo. Poleg pomanjkanja dolžine in debeline, tudi tehnika ne odgovarja. Pač tako je. Sedaj ne smem jamrati, tebe pa prekleto dobro razumem.
Jaz jemljem tablete za depresijo, da vse skupaj preživim.Služba, otroci, gospodinjstvo, hiša, sorodstvo, šola… Saj mi ni nič hudega, a tudi jaz pogrešam tiste intimne trenutke, ki sem jih izživela v mladosti.
Torej, če s svojim fantom že sedaj nisi zadovoljna, naj si bo zaradi karakterja ali posteljnih užitkov, kaj bi bilo šele potem, ko ti življenje prinese še druge skrbi. Nujno rabiš poleg sebe dedca, ki zna urediti stvari tudi sam in te je sposoben zadovoljiti na vseh ravneh. Če temu ni tako, ostanita prijatelja. Pri svojih letih boš srečala še marsikoga, ki pa bo vse to le obvladal, povrhu pa bo tudi dober in inteligenten očka…
Tako je to in vem, da je takšnih zgodb še in še, le marsikatera si tega ne prizna.

Moj plan pri 37 z dvema otrokoma ni primerljiv s tvojim pri 22, lahko pa ti povem kako bi jaz pri 22 razmišljala, če bi zavrtela čas nazaj:
Do 26 sploh ne bi nič razmišljala, ampak bi živela za to da se imam fino, ne bi zapravljala časa oz. celo let z nekom, za katerega vem da me ne osrečuje. Hodila bi ven z prijatelji, vsake toliko bi vrgla uč na kakšnega, se imela fino, predvsem pa uživala življenje, ker se ne bi nikamor mudilo. Po 27 do 29 bi se počasi, ampka prav počasi umirila in začela ob fantih razmišljati kako čutim in kaj pričakujem. Medtem se lahko tudi zaljubiš in ne boš več kaj dosti razmišljala. Če do 32 ne bi spoznala nikogar, za katerega bi čutila da je to to, šele potem bi razmišljala tako kot ti sedaj in bi izbirala med tistim ki bi bil dober očka ali pa med tistim ob katerem se počutim varno.

če že sedaj praviš da ti gre na k ker moraš vse sama, si predstavljaj, da živita skupaj imata enega otroka in moraš še vedno vse sama, saj se ti bo zrolalo.

En moj prijatelj (na frišno ločen) je zadnjič rekel, zakaj toliko žensk po 28 letu začne z maternico razmišljati namesto z možgani, sigurno bi bilo manj ločitev ko bi ženske pri možganih ostale in manj moških ki bi imeli občutek, da so bili le izkoriščeni kot neke vrste semenodajalci.

OK, OK, pa si njemu kdaj povedala kaj sploh pričakuješ ali pa poskušala pogrunatat zakaj je tak?

Ja pogovorila sva se že neštetokrat, naštela sm mu stvari, ki jih bi bilo dobro izboljšati, ga prosila, kako naj pa nč.
Včasih mislim, da je hudoben al pa samo “štorast” tako, da ne zna, noče!?

Drugače pa je zelo dober, strpen, ljubezniv.
Kaj naj si mislim, ko mi je za eno leto (KA HODVA) kupu brisačo?!

HMMM

Ej, če ti je že po 14 mesecih dolgčas z njim, kaj bo šele po tolkih letih. Sicer imaš pa več kot dovolj časa za resno zvezo in pridobitev življenskih izkušenj. Prej al slej pride do tega, da se mora človek iznoret in izživet, da se potem normalno umiri. Čim prej tem bolje.

Jaz se že nekaj časa sprašujem, ali je to to, ali ni… s fantom sva skupaj skoraj 10 let, srednješoska ljubezen pač… pred kratkim sva se po 8 letih končno vselila skupaj in oba našla službe. Sprašujem se, je v naši naravi, da smo ljudje vedno nezadovoljni, ne glede na kaj? Sama sem se po eni zelo spodleteli priložnosti, zelo trudila najti službo, ki mi je všeč in v kateri uživam.
Zunaj 30 stopinj +, oba imava prosto nedeljo, jaz pa sedim za računalnikom in pišem tole. Kje je razum? Teh razgovorov je bilo že nešteto, prebrodila sva mnogo stvari skupaj, je prijazen, nežen, pozoren, potrpežljiv,pameten, nič mu ni težko, seks je dokaj v redu. Takšnih podobnih prepirov sva imela že milijonkrat in me to še vedno moti…njegova samo-iniciativnost, ideje da bi razbila monotonost v razmerju, povabilo, na morje, odločnost za to. Avta nimava, ob predlogu zato sva se dostikrat strinjala, da ga v bistvu ne rabiva, in da je to dodaten strošek, še posebno v mestu, meni pa je dostikrat prekipelo furanje z javnim prevozom, vlaki, avtobusi in podobno. Zdaj mi govori, da bova lahko uporabljala avto njegove mame in da si bomo lahko delili stroške, in da bova lahko kam šla… ne vem zakaj ampak ne verjamem temu. Vedno, čisto vedno je do prepira pripeljalo to, da sem jaz pričela govoriti, da sem nezadovoljna, ker nisva živela skupaj, ker nikamor ne greva,da je dolgočasno, da moram jaz dati idejo za to, potem pa sem imela občutek, da ga silim in da ga ne zanima ampak samo hoče da sem jaz srečna in zadovoljna. On je seveda vedno rekel, da z veseljem gre kamorkoli grem jaz in da mu res ni problem… Zdaj ima službo, ki ga zavezuje od 9h-18h, od ponedeljka do sobote, sepravi je prost le nedelje, domov pa pride ob 19h,včasih ob 20h. Proste dneve si težko dobi. Jaz imam izmenično delo, kakorkoli že nanese, na dan se vidiva mogoče kako urico, dve. Ta teden sem bila v jutranji izmeni in bi mi spet veliko pomenilo, če bi kaj počela vsaj zvečer, povedala sem mu da sem prosta on pa ni storil ničesar, na morje sem odšla s prijateljicami, da sem morje sploh lahko videla to poletje. Sama res nimam veselja takole hoditi naokoli. Rekel mi je da sem ga itak odje****, ko me je vprašal. Kaj več še rabi, če sem mu povedala, da sem prosta? Spet ta neodločnost in vso krivdo prestavlja name. Rekla sem da moram vedno, vedno za vse dati pobudo jaz, on pa meni, da saj sva šla na Krim… v naslednjem stavku je rekel, da je odšel na pijačo z prijatelji ker se niso videli že en mesec, saj je vseskozi z mano in samo z mano. da sem še vedno vse zaje**** jaz, ker mu nisem povedala. Občutek imam, da mi namenoma laže, da dokaže svoj prav, rekel je, da se mu včasih ne da iti nikamor ker se hoče spočiti zaradi službe. Njegovo delo je prodajanje konzol in iger. Ko sem rekla, da si dovoli lagati mi in sprenevedati se že od srednje šole zaradi pripetljala, ki ga ne bom opisovala, je rekel, da ali nisem ravno jaz rekla da kar je zgodilo v preteklosti ni važno, da kako sem bila med faksom pijana skoraj vsak dan, zmačkana itd…sem mu v navalu užaljenosti in jeze rekla da sem tudi pori**** druge, zdaj jezna drug na drugega sediva vsak v svoji sobi, on sedi za računalnikom, sestavlja lego kocke, popoldne pa se bo odpeljal k svoji mami. Vseskozi mu govorim da je mamin sinko, da ne ve kaj ženska zares potrebuje. Kar bi si jaz želela od moškega je,da me povabi kam, da bi reče “pejva na morje, kako lepo ko sva skupaj oba prosta, pojdiva v kino pod zvezdami…” Rada bi lepo preživljala čas, rada bi ideje, pobudo, živi se samo enkrat, nimava otrok, nisem prepričana ali jih z njim sploh hočem, ker mislim da se mi bo zmešalo. Kaj naj storim? Odgovorila sem si pomoje sama ampak vseeno…

Jas seveda če me katerapunca objame ter prime za lulčka mi postane zelo toplo pri srcu vcasih imam malce krvavo vodo .
Vendar me mika da bi sel z tako punco v pojsteljo ter jo bi zlekel obleko da bi skupaj seksala samo se mi branijo .

Živjo,
Prodam rabljene ženske spodnjice. Lahko po želji izbirate barvo, tip(tangice, brazilke), dneve nošenja in dodatki(bela, rdeča ali rjava popestritev).Vem da je to pri nas še vedno tabu, zato je anonimnost in diskretnost pri meni zagotovljena. Moški in tudi ženske pišite mi na
e-naslov: [email protected].
Lahko mi pustite e-naslov in vas sama kontaktiram. Za podrobnosti (cena, naslov..) se dogovorimo po e-pošti.