Postanimo splošno razgledani
Na tem forumu, pa tudi v življenju, se velikokrat (zmotno) opleta s pojmom ‘splošna razgledanost’. Bolj ko o tem razmišljam, manj mi je jasno, kaj naj bi obvladal en splošno razgledan človek. Zato sem dobila idejo: vsak od nas (no, kdor želi) naj napiše, kaj naj bi po njegovem mnenju o njegovem področju vedel en laik, da bi se kvalificiral kot ‘razgledan’. Pol pa ni hudič, da ne bomo čez kakšen mesec vsi razturili!
OK, bom začela sama. Moje področje: primerjalna književnost in angleščina. Moj kandidat bi moral:
– poznati vsaj dva od zadnjih petih nobelovcev, dobitnikov Kresnika, Jenkove/Veronikine in Prešernove nagrade (za književnost)
– poznati glavna imena vseh večjih svetovnih književnosti (angleška, ameriška, francoska, nemška, španska, ruska ipd.)
– znati ločiti zrnje od plev (tj. kvaliteten tekst od trivialnega)
– našteti vsaj tri literarne smeri zadnjih tridesetih let
– se znajti po Bibliji (če jo vzamemo zgolj kot literarno delo) – vedeti, kje so evangeliji, kje pisma, kje Prerok ipd.
– biti sposoben prebrati in razumeti Shakespearov sonet v originalu
OK, zdaj pa nimam več idej. Se gremo?
Po tvoji “definiciji” sem jaz popolnoma nerazgledana. Pa se ti zdi primerno, da smo razgledani le na enem podrocju?
Evo kriteriji za pojmovanje razgledanosti “po moje”:
– znati nasteti vse planete, ki so jih do zdaj “odkrili”
– poznati razliko med drzavnim zborom in vlado
– vedeti razliko med kristjani in muslimani
– razlikovati med Siddharto in Game over 😉
– razlikovati med neto in bruto placo
– predvsem se pa zavedati, da je vsak clovek zgodba zase!!!
Nikoli ne bomo potegnili crte in mogli reci, ce obvladas to in to si razgledan….
O, končno zanimiva tema…
Kakšne kriterije v tem smislu imam jaz?
Pod splošno razgledanost bi vsekakor uvrstila tudi poznavanje književnosti, vendar tako v podrobnosti, pa ne bi šla. Kdo je prejel kakšno nagrado se mi sploh ne zdi pomembno. Z ostalimi točkami se kar strinjam in tudi kar nekaj vem o tem, predvsem zato, ker si vzamem veliko časa za branje. Ne moreš trditi pa, da je splošna razgledanost = razgledanosti na svojem strokovnem področju. Zato je Tamara kar dobro postavila kriterije za SPLOŠNO razgledanost.
Moje področje: družboslovje
– poznavanje glavnih družbenih institucij in njihovo delovanje
– kritično vrednotenje le teh
– poznavanje glavnih političnih usmeritev v svetu oin pri nas
– poznavanje družbenih pojavov, njihovo spreminjanje skozi zgodovino
-…………..
Pa ne bom nikdar trdila, da je nerazgledan nekdo, ki vsega od naštetega nima v malem prstu.
Osebno mislim, da spada k razgledanosti tudi:
– znati obračati denar in ga vložiti ter plemenititi
– aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno vsaj še dveh
– sposobnost vživljanja v druge ljudi in razumevanje situacije drugih
– uporabljanje računalnika in preproste operacije (na primer inštalacija programa)
– prepoznati bolezenske znake določenih bolezni in znanje prve pomoči
-……
Me prav zanima, kaj menite drugi…
Padem pri Bibliji :)))
Hm… po moje je pa splošna razgledanost definicija, ki vsakemu pomeni nekaj drugega. Nekdo, ki je recimo strokovnjak na svojem področju in o drugih ne ve osnovnih stvari, to gotovo ni. Ampak kakšen obseg znanja bi morala oseba imeti, da bi si pridobila ta sicer zelo rado uporabljan pojem, pa ne vem… Saj bo že vsak zase vedel, ali je splošno razgledan ali ni…
Za svoje področje (računalništvo in informatika) pogojev ne bom pisal. Dovolj je, da je dotična oseba računalniško pismena, pa je zame – kar se računalništva tiče – splošno razgledana.
Aja, pa Frost je zapisal: “Človek je razgledan, ko je sposoben poslušati drugega, brez da bi pri tem izgubil živce”.
Tu pa vsi pademo, LOL :)))
Mislim, da bi za merila splosne razgledanosti lahko vzeli nekje priblizno nivo znanja kvizov a la ” Kako postati milijonar “. Upostevajmo, da so kandidati, ki jih na takih kvizih vidimo po TV, ze sli skozi neko sito pred nastopom na oddaji, pa se vendar zgodi, da kaksnega vprasanja, ki morda niti ni posebno tezko in najbrz spada v splosno razgledanost, ne znajo (OK, vlogo igra tudi trema).
Ce bi na vseh podrocjih uveljavljali nivo ” vedenja ” (namenoma uporabljam izraz vedenje, ne znanje, kajti npr. pri nastevanju imen nobelovcev gre za memoriranje faktografskih podatkov, ne pa tudi nujno za razumevanje vsebine njihovih del!) kot ga za svoje podrocje navaja Oja, bi bil rezultat po mojem nekje vsaj 95 % zelo nerazgledanega prebivalstva.
Torej – za realno oceno je treba nekoliko znizati kriterije.
Oja, ko je ravno primerjalna književnost tvoje področje, ravno ena zanimivost. V prejšnjem sobotnem delu na zadnji strani sem zasledil zanimiv podatek… Namreč več Nemcev prepozna avtorico Harrya Potterja kot pa njihovega lastnega Nobelovca Günterja Grassa. Ampak tu je že tisti tvoj pogoj: ne ločijo kvalitetnega teksta (Grass) od trivialnega (Rowling). Samo tako… kot zanimivost.
Se to – mislim, da s pisanjem splosnih kriterijev za vsa strokovna podrocja ne bomo prisli dalec – ze v naprej predvidevam rezultat nekje 3 – 5 % splosno razgledanih po takih kriterijih.
Ce ze, bi bilo morda bolje, ce bi nekdo s poklicnega podrocja A pisal kriterije za precej nasprotno podrocje B (npr. zgodovinar za naravoslovje in obratno).
Kar zamislite si cloveka, ki bi po takih ” super ” kriterijih bil splosno razgledan, hkrati bil se strokovnjak na nekem podrocju, pa uspesen partner, dober oce ali mati, pa ne pozabimo se kriterijev fizicne pripravljenosti (Cooperjev test teka in plavanja, znanje smucanja, kaksnega sporta z zogo), pa tujih jezikov, ja seveda – kaj pa recimo znanje kuhanja, osnove sivanja (vsaj toliko, da si prisijes odpadli gumb),
pa redno kulturno zivljenje (gledalisce, aktualni filmi, koncerti).
Hmmm, se zavedate, da ima dan le 24 ur ?
Okej. Se opravičujem, če sem bila preveč stroga! Verjetno je tudi v književnosti čisto dovolj, če je človek sposoben prebrati tekst in ga kritično vrednotiti. In če dobro pomislim, je to pravzaprav hudo redko! 🙁
Ampak vseeno, za razgledanega v naši družbi slej ko prej velja nekdo, ki obvlada podatke. Kar je po drugi strani tudi dobra priložnost za bleferje, zato je za celosten vtis treba narediti še kaj več. Hm, kaj?
Podatke lahko obvlada vsak, ki ima kolikor toliko dober spomin in dostop do primernih virov (enciklopedij, leksikonov itd.) in se v teh virih znajde (zna iskati).
Npr. za preverjanje osnov logicnega misljenja pa obstaja kup lazjih in tezjih vprasanj oz. nalog (npr. v stilu: kaj je ” tezje ” 1 kg perja ali 1 kg zeleza).
Potem so tu enostavne prakticne aritmeticne naloge, ki bi jih res skoraj vsak moral znati, npr. izracunati, koliko je 3 % od 12543…
Nadalje obstaja pojem ” funkcionalna pismenost “, ki v glavnem pomeni, da clovek razume, kar bere (npr. casopisne clanke), da zna izpolnjevati formularje, poloznice itd. Po raziskavah je v SLO povprecno funkcionalno nepismenih skoraj 20 % odraslih, v nekaterih regijah se vec. Za take verjetno ne moremo trditi, da so splosno razgledani.
Torej, obstaja precej prakticnih znanj in spretnosti, ki gotovo spadajo k splosni razgledanosti, pa niso vezani na faktografsko znanje.
Kar se “mojega”” področja tiče… Naravoslovje…
Poznati bi moral:
– razliko med bakterijami in virusi
– simbole za pol periodnega sistema
– glavne izumitelje in znanstvenike na področju biologije, kemije, fizike…
– odlično obvladati in razumeti uporabo sklepnega računa
– marketinške finte, na katere te poskušajo dobiti v okviru “zdravih živil” (zakaj drži, zakaj ne drži)…
– narisati diagram poteka ali opisati metodo, tako da je vsem razumljiva, četudi niso s tega področja oz. o stvari nimajo pojma
Pa še kaj bi se našlo…
Aligator, mislim, da je to, kar si opisoval v zadnjem postu, inteligenca in ne razgledanost. To dvoje se pogosto meša in ravno zato sem načela to temo. Jasno, da je inteligenca v življenju pomembnejša in da razgledan človek ni nujno inteligenten (in obratno), ampak razgledanost je po mojem le nekakšna vrednota, h kateri težimo. saj veš – svakog dana u svakom pogledu sve više napredujem! 😉
Mishika, hvala za izzive. Moram obnoviti znanje sklepnega računa, drugače pa bo, mislim, šlo.
Relika: glede Shakespeara nisem mislila, da mora ‘kandidat’ razumeti vsako besedo (tudi jaz je ne kar tako!), ampak izluščiti glavno idejo in sonet obnoviti v treh stavkih.