UŽIVAMO MRTVO HRANO ????
Tale post sem napisal v forumu prehrana, pa sem ga skopiral še tukajle, ker je bolj obiskan………………………
Saj je res, da je kuhana hrana zelo “okusna”, predvsem če jo začinimo z raznimi umetnimi zadevami, kot so razne kocke,vegete itd…..pa tudi sicer je okusna, če jo začinimo z pravimi domačimi začimbami….ampak, ali se dovolj zavedamo (če sploh se kaj), da je kuhana,pečena hrana MRTVA HRANA…. namreč vsako živilo vsebuje encime,fermente samo v surovem stanju….ko živilo vržemo na ogenj, se encimi uničijo…..ste se vprašali kdaj, zakaj poznamo danes toliko in toliko (sploh se jih ne da več našteti) raznih bolezni????…….baje da zaradi tega, ker uživamo mrtvo hrano in na drugi strani “strokovna” medicinska znanost tega NOČE priznati in raje molči, saj bi sicer izgubila posel-delo…….človek izhaja iz opice, ki je prvotno uživala samo sadje…..potem ji je padlo na misel, da bi s kolom lahko ubila drugo žival itd…….in je začela jesti meso, SUROVO…..ko je nekoč udarila strela in so zagoreli travniki, je “človek” prvič poizkusil “pečeno” meso živali ki ni mogla pobegniti ognju……potem jo je opral v morski vodi in spekel in bila je še boljšega okusa ……in danes brez soli ne more človek pojesti ničesar več….dodal je še tobak,mast,alkohol,droge in…………zakaj mislite največja kopenska žival SLON, ki uživa samo trave lahko “gore” premika in je zdrav kot dren????……
dajmo tole malo podebatirat, dajmo malo raburkat valove….
Poglej: od opice do človeka je minilo že toliko časa, da se je “evolucija” že dodobra z nami poigrala… Kar je lahko prebavila pra-opica, ni nujno, da se je do danes ohranilo tudi pri sodobnem človeku.
Zakaj kuhana hrana? No, saj vsega ne kuhamo… Sicer pa s hrano zaužiješ predvsem proteine (encimi so menda celo zaželjeni, da so denaturirani, sicer lahko v določenih primerih celo škodijo), ogljikove hidrate, vitamine itd. Torej osnovne gradnike, ki jih telo mora dalje predelati, če jih hoče uporabiti.
Meso pečeš oz. kuhaš zato, da denaturiraš proteine, ki so tako lažje dostopni za naše encime, da senzoričnih lastnosti niti ne omenjam.
Zelenjavo kuhaš zato, ker je nekatera v surovem stanju za človeka celo škodljiva. Res, na nekem predavanju nam je prof. živilske tehnike govoril o kolegici, ki je uživala le presno hrano. In ker ni bila dovolj poučena, je med drugim pojedla tudi ne-kuhan fižol (vsaj tako sem ga jaz razumela, da gre za fižol oz. vrsto fižola). Gospo so lahko čez kratek čas odpeljali v bolnišnico (mislim, da na koncu celo ni preživela), ker naš organizem pač ne more prebavljati vseh snovi, ki jih ne-kuhan fižol vsebuje (je že predaleč tega, da bi se spomnila natančno kaj je bilo krivo).
Sadje pa tudi danes večinoma uživamo ne-kuhano ali ne? No, morda kot kakšno sladico oz. v kompotih ne…
In še nekaj (ok, vidim, da me počasi že malo skleroza daje…): hrano kuhamo med drugim tudi zato, da uničimo vse mikroorganizme, parazite itd., ki bi jih preko hrane lahko zaužili – samo da omenim listerije, salmonelo, e.coli, streptokoke itd.
Veliko je argumentov, zakaj kuhati hrano: senzorika, toksičnost, lažja prebava … Ali bi morda ti brez pomisleka jedel npr. surovo kurje meso in surova jajca? Kako pa bi potem npr. tudi pridobival sir? Veliko je tega…
Zivjo Joze!
Jaz bom pa nekaj cisto povsem nestrokovnega povedala…Moja sestricna se je do 50. leta prehranjevala obicajno..Potem jo je nekaj spopadlo ali obsedlo in je presla na povsem presno hrano…In po dveh letih tega njenega lajfa s hrano je sedaj senca od sebe, vsa porumenjena zaradi gromozanskih kolicin korenckovega soka ali ne vem se cesa in zgubana u tri krasne! V obraz je ( ja, menda ji je izginila se tista podkozna mini mascobica, ki daje vsaj malce bolj napeto kozo…..) kakor 75 letna gospa ali zenica….Pa se zoprna in zakomplicirana je tako, da se je izogiba vsa zlahta, kar prej ni bilo opaziti…Sorry, ampak to verjetno pac ni povezano z novim nacinom prehranjevanja…..Vau, ga ni cez florentinca na zaru!!! LP!
Meso sploh ni nujno za človeka in ga v začetku tudi ni jedel…človek je rastlinojed….in tako odpadejo vse te nevarne bakterije ki so v meso….zelenjave in sadja ni potrebno kuhati, oprano pa je užitno…..nekatera zelenjava surova ni užitna in je človek ni jedel, dokler hrane ni začel kuhati….nekatere rastline niso užitne surove, so pa užitni kalčki, npe. kot navajaš, da fižol ni užiten sorov, so pa užitni fižolovi mladi poganjki-kalčki…..krompir pa je itak za človeka zelo škodljiv, ker zelo zakisa kri in sploh ni zdrav….
Jože, premalo, ali bolje, nic ne poznas fiziologije, biologije, anatomije in biokemije, zato se ti postavljajo taka brezplodna filozofska vprasanja. Preberi si kaj strokovnega; kaj so hranilne snovi, katere potrebujemo, katere potrebuje slon, opisa in mravljinčar, kaj je prebava in kaj je prebavljivost!
LPjože je pisal/pisala:
>
> Tale post sem napisal v forumu prehrana, pa sem ga skopiral
> še tukajle, ker je bolj obiskan………………………
> Saj je res, da je kuhana hrana zelo “okusna”, predvsem če jo
> začinimo z raznimi umetnimi zadevami, kot so razne
> kocke,vegete itd…..pa tudi sicer je okusna, če jo začinimo
> z pravimi domačimi začimbami….ampak, ali se dovolj zavedamo
> (če sploh se kaj), da je kuhana,pečena hrana MRTVA HRANA….
> namreč vsako živilo vsebuje encime,fermente samo v surovem
> stanju….ko živilo vržemo na ogenj, se encimi
> uničijo…..ste se vprašali kdaj, zakaj poznamo danes toliko
> in toliko (sploh se jih ne da več našteti) raznih
> bolezni????…….baje da zaradi tega, ker uživamo mrtvo
> hrano in na drugi strani “strokovna” medicinska znanost tega
> NOČE priznati in raje molči, saj bi sicer izgubila
> posel-delo…….človek izhaja iz opice, ki je prvotno
> uživala samo sadje…..potem ji je padlo na misel, da bi s
> kolom lahko ubila drugo žival itd…….in je začela jesti
> meso, SUROVO…..ko je nekoč udarila strela in so zagoreli
> travniki, je “človek” prvič poizkusil “pečeno” meso živali ki
> ni mogla pobegniti ognju……potem jo je opral v morski vodi
> in spekel in bila je še boljšega okusa ……in danes brez
> soli ne more človek pojesti ničesar več….dodal je še
> tobak,mast,alkohol,droge in…………zakaj mislite največja
> kopenska žival SLON, ki uživa samo trave lahko “gore” premika
> in je zdrav kot dren????……
> dajmo tole malo podebatirat, dajmo malo raburkat valove….
skopiral sem zelo dolg članek g.Aloisa Kolarja, vzemite si čas in ga preberite….
Hrana živalskega izvora (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca) niso primerni človeškim biološkim presnovnim možnostim in od tod v večini primerov izvirajo vse oblike bolezni, tudi tista najhujša, ki se imenuje rak ali tisti skupek bolezni tako imenovane “zmenjšane odpornosti imunskega sistema”, ki jih je “umetnost medicine” poimenovala kar AIDS, kar je skupno ime za več bolezni imunsko oslabljenega organizma (immuno-deficiancy diseases). Pa poglejmo, kako je z “prepotrebnimi beljakovinami živalskega izvora” za razvoj otrok, mladostnikov in vzdrževanja zdravja odraslih ljudi, ki jih tako učinkovito promovira “umetnost medicine” v vsej strokovni literaturi, po vseh sredstvih javnega obveščanja in v šolskem izobraževalnem sistemu:
Vloga beljakovin je v prehrani človeka največkrat čustvene narave; poskušajte odvzeti zrezek, klobaso, pečenko mesojedcu: »Ampak jaz vendar potrebujem beljakovine za zdravo življenje«, bo zajokal. Ko boste povedali svojim prijateljem, da ste vegetarijanka/anec, bodo verjetno postali zaskrbljeni, morda boste postali »moteč faktor« za njih, vprašali vas bodo: »Kje pa vendar dobite svoje beljakovine?« Tako zelo bodo zaskrbljeni, kot da boste umrli prav ta trenutek…postali bodo zmedeni, kar pa seveda ne čudi, saj večina ljudi zelo malo ve o tej temi. Največ informacij o beljakovinah in njihovih potrebah pride v javnost od tako imenovanih Specialno Interesnih Skupin, kot npr. mesno predelovalcev in proizvajalcev mleka oziroma mlečnih proizvodov (samo pooglejte in poslušajte reklame na TV in radiu); posledično torej povprečna oseba verjame, da je hrana v obliki večjih količin mesa, jajc, mleka, sirov zelo zaželena; toda, ta hrana lahko povzroča raka, lahko povzroča bolezni ožilja in srca, vendar: ta hrana vsebuje magične substance, imenovane beljakovine ali proteini…
Če smo pripravljeni ločiti čustva od razlogov in propagando od dejstev, se moramo najprej izobraziti, poučiti o resničnih potrebah organizma glede beljakovin, moramo raziskati, koliko beljakovin zares potrebujemo, kako in kje jih najlažje dobimo in: kaj sploh so beljakovine?
Zakaj potrebujemo beljakovine: organizem potrebuje beljakovine iz dveh razlogov:
1.Rast in
2. Obnovo in zamenjavo tkiv. Beljakovine niso potrebne za mišično energijo, povečano aktivnost ali kot vir energije.
Rast: vlogo beljakovin je zagotovo lahko najbolje ponazoriti v razvoju otrok in novorojenih živali. Pri raziskavah so odkrili relativno visoko količino beljakovin v mleku doječih mater z namenom zagotavljanja rasti tkiv pri dojenčkih; potrebe po beljakovinah so največje takrat, kadar je rast najhitrejša.
Primerjava vsebnosti beljakovin v materinem mleku do 6. in po 6. mesecu rojstva otroka:
Od 1. do 8 dneva: – procent beljakovin: 2,38%
Od 20. do 40. dneva: 1,79%
Od 70. do 120 dneva: 1,49%
Od 170. dneva naprej: 1,07%
Kot vidimo, se beljakovine v materinem mleku začnejo zniževati takoj, ko se upočasnjuje otrokova rast. Zelo interesantno je opozoriti, da je odstotek beljakovin najdenih v materinem mleku domala enak odstotku beljakovin v večini sadja in zelenjave. Na primer: grozdje: 1,3% beljakovin, malina: 1,5% beljakovin, dateljni: 2,2% beljakovin…
Prav tako lahko odkrijemo povezavo med vsebnostjo beljakovin v mleku doječih živali in stopnjo rasti njihovih mladičev v naslednji študiji:
ŠTEVILO DNI, POTREBNIH ZA PODVOJIZEV MASE NOVOROJENČKA POVPREČNI % BELJAKOVIN V MATERINEM MLEKU
ČLOVEK: 180 1,6%
KONJ 60 2,0%
TELIČEK 47 3,5%
KOZLIČEK 19 4,3%
PRAŠIČKI 18 5,9%
JAGNJE 10 6,5%
PSIČEK 8 7,1%
MAČKA 7 9,5%
Največja potreba po beljakovinah v prehrani se pri večini živalih pojavi v obdobju, ko novorojenček podvoji svojo maso, pridobljeno ob rojstvu. Pri tem je zelo pomembno, da končno uvidimo, da je vsebnost beljakovin v materinem mleku, ki je optimalna naravna hrana, ki jo je Narava pripravila za hitro rast mladička veliko, veliko nižja, kot je v običajni prehrani priporočena s strani specialistov, zaradi visoke vsebnosti beljakovin, kot npr:. meso, stročnice…Beljakovine so zares pomembne za rast, lahko pa si zastavimo vprašanje o menda tako potrebni visoko beljakovinski hrani.
Obnova in zamenjava tkiv: naslednja vloga beljakovin je v obnovi tkiv in – ali zamenjavi odmrlih – mrtvih celic. Med 18 in 22 letom starosti, ko človeški organizem doseže svojo polno rast, potrebuje beljakovine le za oskrbo ob izgubi ali odmrtju predhodnih celic. Degeneriranje celic in njihovi odpadki se pojavijo v največji meri zaradi toksikoze v telesu samem. Če spremenimo svoj Življenjski Slog in privzamemo takšnega – vključno z dieto – ki proizvaja minimalno količino strupov v telesu, se količina proizvedenih strupov opazno zniža; kot rezultat tega se seveda aktualne beljakovinske potrebe močno zmanjšajo
Beljakovine – ne kot vir energije: beljakovine niso direkten vir energije za telo in mišično aktivnost. Pri mišični aktivnosti se dušik – kot rezultat rabe beljakovin – poveča za komaj omembe vredno vrednost; nasprotno pa je izločanje ogljikove kisline in absorbscija kisika tista, ki narašča; te spremembe nakazujejo, da lahko uporabljamo energijo, ki je proizvedena v glavnem iz hrane, ki ne vsebuje dušika, kot npr:. ogljikovi hidrati, maščobe in ne iz beljakovin.
Seveda je res, da telo lahko uporabi beljakovine za proizvodnjo goriva za fizično aktivnost, vendar ne skozi proces predelave beljakovin v formo ogljikovih hidratov. Beljakovine se uporabljajo kot gorivo edino v primeru visokega vnosa teh substanc v telo ali pri pomanjkanju ogljikovih hidratov, če pride do tega, telo loči dušikove snovi od beljakovinskih molekul in uporabi preostanek ogljikovih vsebnosti za proizvodnjo goriva. Ta proces ne samo da vpliva na izgubo energije, temveč povzroča nepotrebno preobremenjenost jeter, ledvic in drugih organov, ki se trudijo izločiti neuporabne dušikove odpadke. Vnos hrane, ki vsebuje visoko vsebnost beljakovin povzroča močna vnetja ledvic, ki so preobremenjena z izločanjem sečne kisline, ki se sprošča ob razčlenitvi beljakovin in ob istočasni preobremenjenosti že tudi izčrpanih jeter.
Koliko beljakovin potrebujemo? Nobeno področje prehranjevalnih potreb ni tako močno kontraverzno, kot so dnevna beljakovinska priporočila. Nutricionisti in drugi znanstveniki so izdelali priporočila, ki varirajo med seboj za več kot 600%. Da bi se približali realni količini naših beljakovinskih potreb, moramo najprej razumeti, kako so bili izdelani nekateri standardi, ki veljajo še danes
Ozadje sedanjih beljakovinskih priporočil: Baron Von Liebig je v poznem 19. stoletju bil prvi raziskovalec hrane, ki je ločil hrano na beljakovine (dušikove substance) in ogljikovodike (ne-dušikove substance). Ker je sestava mišic v glavnem beljakovinska, je Liebig zaključil (nepravilno), da beljakovine oskrbujejo mišice z energijo in da mora biti vnos beljakovin v odnosu od telesne aktivnosti. Liebig je bil prvi znanstvenik, ki je izdelal priporočila za vnos beljakovin. Določil je potrebe telesa po beljakovinah na osnovi merjenj konzumiranja aktualne količine beljakovin skupine moških, ki so bili fizično aktivni in so uživali »težko« hrano. Razmišljal je, da bi z merjenjem vnosa beljakovin moških, ki so uživali več hrane, kot povprečni ljudje, in delali težja dela, kot običajni ljudje, lahko prišel do varnih priporočenih količin vnosa beljakovin za vse ljudi. »Prav takšno primerjalno tehniko so uporabili, kot standard pri določanju hitrosti, ki naj bi jo dosegali šoferji avtomobilov pri vožnji skozi »varne cone« in cone v bližini šol, vrtcev«, ugotavlja Dr. Medicine T.C. Fry…No, Liebig je ugotovil, da lahko vnos okrog 120 g beljakovin dnevno popolnoma zadovolji potrebe povprečno aktivnega odraslega človeka. (17 jajc, kg mesa, 69 dag mandeljnov…) Voit je sledil Liebeg-a in je leta 1881 izvedel serije poskusov z psi in tako ugotovil, da lahko brez nevarnosti konzumiramo 100 do 120 g beljakovin dnevno. Brez dvoma lahko pes poje 125 g beljakovin dnevno, kajti beljakovinske potrebe majhnega, hitro rastočega kužka so vsaj 5 krat višje, kot pri rastočem človeškemu dojenčku, teh temeljnih razlik med ljudmi in psi pa Voit ni zmogel ugotoviti, vkalkulirati in vnesti v svoje raziskave.
V samem začetku raziskav in primerjanj lahko ugotovimo, da so bile ugotovljene in določene količine beljakovin izjemno visoke; čeprav so raziskave v Nemčiji leta 1887 pokazale, da dnevni vnos beljakovin v višini 40 g popolnoma zadovolji potrebam človeka – torej le 1/3 do takrat priporočene s strani Liebig-a in Voit-a, so se stari standardi teh dveh raziskovalcev trdno zasidrali v glavah medicinskega establišmenta, ki je vztrajno verjel, da visoko beljakovinska dieta koristi zdravju, zakaj bi torej zniževali priporočila. »Po mnogih eksperimentih, ki so dokazovali da je vnos beljakovin med 30 in 40 g dnevno popolnoma zadovoljiv, je medicinski establišment vendarle znižal priporočila na 60 – 70 g. Torej, kar polovica od prej predpisanih dnevnih vnosov beljakovin, je tudi zdaj še vedno 50% previsoka, celo ob konservativnih prehranjevalnih standardih. Danes pa s podporo mesne, mlečne in jajčne industrije beljakovinska priporočila še vedno dosegajo okrog 70 g dnevno«, ugotavlja Dr. Medicine Thomas Fry..
Resnične potrebe po beljakovinah: morda bi bilo razumneje ugotoviti resnične potrebe po beljakovinah z raziskovanji o dnevnih vnosih beljakovin na dveh ciljnih skupinah ljudi, ki: 1. ki zagotavljajo zadovoljiv nivo zdravja in: 2. ki sledijo tradicionalni dieti daljše obdobje. Čeprav nam celo ta metoda pove malo o količini beljakovin, ki jih oseba mora vnesti v telo, je pa zanimiv primer študije, ki ima zagotovo večjo vrednost, kot laboratorijski poskusi na psih i.t.n. Tako so na Japonskem kmetijska področja, kjer so se prehranjevalne navade obdržale skozi več stoletij ( v primerjavi z zahodnimi dietami, kjer so se izredno hitro menjavale predvsem v zadnjih 80 – 100 letih). Na teh področjih je prehrana v glavnem vegetarijanska, vsebuje pa mnogo sadja, zelenjave, rozin, divjega sadja in občasno rib v zelo majhnih količinah. Dnevno zaužijejo kakšnih 30 g beljakovin, kar je polovica od uradno dnevnih priporočil. Na različnih otočjih v Pacifiku so plemena ljudi, ki sledijo enako dieto, dieto z ogromno sadja, koreninic, tudi nekaj gomoljnic (krompir), njihov nivo zdravja je izjemno visok, zaužijejo pa cca 12 g beljakovin dnevno. Študija, ki jo je opravil Dr. Jaffe na UCLA – Kalifornijski univerzi je pokazala, da ljudje, na katerih je opravil študijo ne jedo mesa že več generacij, jedo v glavnem sadje, nekaj zelenjave, orehe, lešnike, in res občasno nekoliko medu. Ta dieta jih oskrbuje s cca 20 – 30 g beljakovin dnevno. Med študijo in po končani študiji ni bilo ugotovljen kakršen koli primanjkljaj beljakovin ali kakršnih koli drugih hranilnih vrednosti. Vsi so bili izjemnega zdravja.
Pravzaprav velike skupine ljudi po svetu živijo v dobrem zdravju z dnevnim vnosom med 10 – 30 g beljakovin dnevno in tako živijo že mnogo generacij, na stotine let; gledano s tega zornega kota so beljakovinska priporočila za vnos 70 g dnevno izjemno visoka. V obdobju zadnjih 60 let je več raziskovalcev (Rose, Boyd, Berg…) v neodvisnih raziskovanjih dokazalo, da je med 3 – 4,65% od skupnega vnosa hrane potrebna stopnja za vnos beljakovin, ki lahko zagotavljajo zdravje. Ta procentualna stopnja je enaka 20 do 30 g dnevno zaužitih beljakovin.
Čeprav Naravno Zdravje, Higienisti in Življenjska Znanost ne odobravajo štetje gramov, štetje kalorij, preobremenjenosti z minimalnimi dnevnimi potrebami, se zdi razumna stopnja beljakovinskih potreb odraslega med 10 – 30 g dnevno, kar je drugače povedano 1 g na 2,8 kg mase odraslega človeka. Če je na jedilniku odrasle osebe sadje različnih vrst, nekaj zelenjave, nekaj orehov, lešnikov, semen, je ta lahko prepričana, da bodo s to prehrano zagotovljene vse potrebe po beljakovinah, kot tudi po vseh ostalih hranilnih snoveh. Moj dnevni vnos beljakovin znaša od 10 do 20 g že osem let, sem popolnoma zdrav in brez kakršnih koli primanjkljajev, ki so vedno prisotni pri kuhajočih, vsejedih, bolje rečenih mesojedih ljudeh.
Prekomeren vnos beljakovin je škodljiv: zelo pomembno je, da imamo jasne predstave o resničnih potrebah telesa po beljakovinah, prav zaradi poškodb, ki lahko nastanejo, kadar uživamo hrano, ki presega potrebe organizma po beljakovinah. Skoraj vsak Američan in Evropejec zahodne strani poje ogromne količine beljakovin tudi zaradi močno napihnjenih vladnih standardov; pomanjkanje beljakovin je zelo, zelo redek pojav, je pa zelo pogost pojav zastrupljenosti z beljakovinami. Kadar je konzumirana večja količina beljakovin, kot jih telo lahko predela in uporabi, se pojavi zastrupitev – toksikoza, zaradi velike količine dušika v krvi; ta ekstra dušik se v mišicah akumulira kot kinotoxin in povzroča kronično utrujenost. Proteinoza ali akutna beljakovinska zastrupitev povzroča glavobole, in splošne bolečine. Različni simptomi beljakovinske zastrupitve, kot na primer vnetje v ustni votlini, vnetje ustnic, grla, zaletavosti in lahkomiselnosti, so zelo podobni simptomom, ki se navezujejo na alergije. V bistvu so tako imenovane alergije povzročene ravno z beljakovinsko zastrupitvijo. Visoko beljakovinska dieta uničuje ves sistem žlez z notranjim in zunanjim izločanjem, močno preobremenjuje jetra, vrši močan pritisk na adrenalne žleze in ledvici, ki skušata odstraniti strupe, ki nastanejo kot produkt tovrstne hrane. Simptomi artritisa izginejo pri večini ljudi, ki sprejmejo nizko-beljakovinsko dieto.
Beljakovinski dodatki: zaradi teh kot tudi drugih razlogov se beljakovinski dodatki ne bi smeli uporabljati. Ti dodatki »oskrbujejo telo« z ogromno količino dušika, porušijo ravnovesje in vplivajo na izgubo in pomanjkanje drugih hranilnih snovi. Telo se trudi izločiti beljakovine, ki jih ne more uporabiti – ki so v teh dodatkih in pojavljati se začnejo posamezna vnetja. Vsi beljakovinski dodatki so izdelani iz fragmentirane hrane, kot sojin prah, jajca v prahu, kravje mleko v prahu. Če zaužijemo tovrstno hrano, le ta poruši ravnovesje in vpliva na izgubo ali pomanjkanje drugih hranljivih snovi in s tem moti hranljivo ravnovesje v telesu. Takšna ne-hrana je MRTVA, saj so bili v njej uničeni vsi vitalni sestavni deli, še preden je sploh prišla v prodajo. Tako jajca v prahu vzrokujejo zaprtju, soja v prahu vsebuje encime, ki onemogočajo absorbcijo nekaterih amino kislin; uporaba mleka v prahu povzroča tvorbo sluzi v telesu.
Pomembnost amino kislin: poznamo veliko različnih beljakovin – več kot 100.000 – toda vsi so sestavljeni, izdelani iz 23 osnovnih amino kislin, to so gradniki vseh rastlinskih in živalskih beljakovin. Ena sama molekula lahko vsebuje od nekaj 100 do nekaj 1000 teh amino kislin, ki so povezane v beljakovinski molekuli z unikatno formulo, imenovano: peptidna povezava. Telo ne more asimilirati beljakovine v njihovi osnovi, takšni, kot jih jemo; pred tem morajo biti prebavljene in razgrajene na posamezne komponente amino kislin. Končna vrednost beljakovin leži torej v vrednosti njihovih amino kislin.
Viri aminokislin: Zunanje beljakovine: aminokisline so končni proizvod beljakovinske presnove. Ko pojemo beljakovinsko hrano, encimi v želodcu in tankem črevesu začnejo razgrajevati povezave beljakovinskih molekul in tako proizvajajo krajše in krajše verige amino kislin, ki so sposobne preiti skozi stene črevesa v krvni obtok, od koder jih kri prenese skozi glavno veno jetrom v obdelavo in potem poslano v kri, limfo in celicam.
Notranje beljakovine: beljakovine se lahko izdela kar telo samo. Te beljakovine ne pridejo v telo kot vir hrane, pač pa so sinteza beljakovin znotraj telesa. Da dobimo beljakovine v telo s pomočjo hrane, je splošno znano dejstvo, da pa telo samo sintetizira beljakovine iz svojih lastnih beljakovinskih odpadkov, pa komaj kdo kaj ve. Dejstvo je, da več kot 2/3 teh beljakovinskih potreb sintetizira telo samo iz notranjega vira, ne iz zunanjih prehranjevalnih virov – to dejstvo zelo pogosto spregledajo konvencionalni pisci nutricionizma.
In kaj sploh so beljakovine? Zdaj vemo, zakaj v prehrani potrebujemo beljakovine. Če povprečnega človeka vprašamo kaj so beljakovine, bo povedal, da so to snovi, ki jih nujno potrebujemo v prehrani in da se nahajajo v mesu, jajcih in predvsem kravjem mleku. Beljakovine so ena izmed treh kategorij hrane (drugi dve sta: ogljikovi hidrati in maščobe). Beljakovine so visoko kompleksne sestavine ogljika, vodika, dušika, kisika in manjša količina žvepla in/ ali joda. So prisotne v protoplazmi vsake žive celice in so vpletene v vse organske aktivnosti organizma.
Amino kislinski bazen: Iz prebave beljakovin iz hrane in od sprejemanja beljakovinskih odpadkov od presnove le teh, ima telo na razpolago različne amino kisline, ki krožijo v krvnem in limfnem sistemu. Kadar celice potrebujejo te amino kisline, jih uporabijo – prisvojijo iz krvi ali limfe. Ta konstantno krožeč vir amino kislin se imenuje amino kislinski bazen; je kot banka, ki je odprta 24 ur dnevno. Jetra in celice kontinuirano delajo depozit in odstranjujejo odpadke amino kislin, odvisno od koncentracije aminokislin v krvi. Kadar je koncentracija visoka, jih jetra absorbirajo in shranijo, dokler ne bodo uporabljene. Kadar se nivo koncentracije amino kislin v krvi zniža zaradi porabe celic, jetra odložijo nekaj teh shranjenih amino kislin nazaj v sistem krvnega obtoka. Tudi celice imajo sposobnost shranjevati amino kisline, tako v primeru, da koncentracija amino kislin v krvi pade, ali če nekatere druge celice »zahtevajo« specifične amino kisline, celice lahko sprostijo te shranjene amino kisline v krvni obtok. Večina telesnih celic sintetizira več beljakovin, kot je potrebno za podporo življenja elice, zato celice preprosto vračajo te beljakovine v amino kislinski bazen in tvorijo v njem depozit. Ta amino kislinski bazen je zelo pomemben za razumevanje, zakaj Kompletne beljakovine v prehrani niso potrebne.
Aminokisline: od 23 amino kislin je 8 esencialnih….teh telo ne more proizvesti s pomočjo redukcije – oksidacije iz drugih amino kislin, drugače povedano: te amino kisline morajo biti zagotovljene iz prehrane in jih telo samo ne more proizvesti – sintetizirati. Ne-esencialne kisline ( 15 ) so sicer potrebne za normalno delovanje organizma, vendar ni nujno, da so prisotne v hrani, ki jo jemo.
Kompletni Proteini – beljakovine: zdaj, ko razumemo pojem amino kislin, lahko inteligentno razpravljamo o enem največjih mitov v prehrani – potreba po uživanju kompletnih beljakovin.
Definicija: Kompletne beljakovine so definirane kot samostojen ali kombiniran beljakovinski vir, ki naj bi vseboval vseh 8 esencialnih amino kislin. Meso, na primer naj bi bilo kompletna beljakovina, potem jajca, mlečni proizvodi, stročnice. Vse to priporočajo posamezniki in interesne skupine; v vsakem obroku naj bi bile zastopane te kombinacije z namenom zagotoviti vseh 8 esencialnih amino kislin.
Kompletne beljakovine v prehrani niso potrebne: ideja o kompletnih beljakovinah je močno propagirana prav od specialnih interesnih skupin, kot so mesna, mlečna in jajčna industrija; tako naj bi povprečen človek verjel, da morajo njegovi obroki vsebovati meso, mleko in jajca, ali če je nekdo vegetarijanec, vsaj pripravljati kombinacije med žitaricami in stročnicami, ki naj bi omogočile pridobiti »dovolj« visoko kvalitetnih beljakovin. »Vsa ta prepričanja so napačna, vodijo do prakse, ki povzroča naraščanje toksikoza telesa«, ugotavlja Dr. Medicine T. C. Fry.
Samo mesojede živali v naravi jedo kompletne beljakovine, večina vegetarijanskih živali, je travo, gomolje, sadje, zrnje, semena in druge variante, pa vendar ni opaziti znakov beljakovinskih manjkov. Tako kuhane beljakovine ali drugače termično obdelane, kot meso, jajca, mlečni proizvodi izgubijo več kot 50% esencialnih aminokislin. Med termično obdelavo se formirajo povezave med amino kislinskimi verigami, te pa so odporne na encimsko delovanje v procesu prebavljanja; telo ne more razgraditi teh kislin in jih uporabiti. Takšni kuhane, termično obdelane beljakovine postanejo vir strupenih snovi v telesu samem.
Beljakovinska in optimalna dieta Znanosti Življenja, Naravnega Zdravja, Naravne Higiene: zdaj je čas, da raziščemo Optimalno dieto, ki zagotavlja vse beljakovinske potrebe telesa. Hrana, sestavljena iz svežega sadja, zelenjave, orehov, lešnikov, semen, nekaj poganjkov, zagotavlja telesu visoko kvalitetne beljakovine v obliki, ki je lahko takoj prebavljiva in asimilirana.
Beljakovine v takšni hrani so najboljše za človeško telo iz naslednjih razlogov:
1. Konzumirane so v surovem stanju.
2. Ne vsebujejo strupenih snovi in strupov, ki so sestavni del beljakovin živalskega izvora.
3. Prisotne so v celostni hrani, skupaj z vsemi drugimi hranljivimi snovmi.
4. So lahko prebavljive in asimilirane.
5. So zadostno visoko kvantitetne in kvalitetne, da zadovoljijo vse telesne potrebe.
MESO!
Raymond Barnard, Dr. Medicine pravi: »Meso zaklane živali je strupeno; še nekaj ur po smrti poteka izmenjava med celicami in ostankom krvi. Odpadne strupene snovi, ki jih celice izločajo nimajo več izhoda iz ubite živali, oziroma njenega trupla, mesa.« Prav te snovi pa dajo juhi tako značilen okus, čeprav so te snovi kemično čisti urin in imajo tudi takšen vonj. Če te odpadne snovi iz mesa izperejo, ostanejo samo mesna, beljakovinska vlakna (kot edina sestavina mesa), ki so popolnoma brez okusa, torej neprivlačna za hranilni obrok. Prav ti strupi so tiste snovi, po katerih mesojedi ljudje tako zelo hrepenijo, čeprav se tega ne zavedajo. Če so odstranjeni – izprani, meso izgubi svojo privlačnost. »Meso je srčno vzpodbujevalo, strupi v njem neposredno vplivajo na delovanje srca; srce vegetarijanca srednjih let utripa cca 58 krat na minuto, mesojedega človeka pa kar 72 krat – to so povprečne vrednosti, toda teh 1500 srčnih utripov več v 24 urah ima seveda svoje posledice za življenjsko moč: visok krvni tlak, bolezni ožilja in srca – otrditve žilnih sten, zgodnja senilnost.«, razlaga Dr. Medicine R. Barnard.
Nesporno dejstvo je, da razlika med prebavnim traktom mesojede živali in človeka igra pomembno vlogo: prebavni trakt mesojedih živali je 3 krat daljši od trupa, črevesje je gladko; pri sadjejedih humanoidnih opicah in pri človeku je prebavni trakt 12 krat daljši od trupa, črevesje pa večkrat pregibano in nagubano. Ko se v želodcu delno prebavljeni ostanki mesa pomaknejo v črevesje človeka, ki je sicer razvilo sposobnosti za dolgotrajno prebavljanje rastlinske hrane, ti ostanki hitro fermentirajo in razpadajo, pri čemer se proizvajajo strupi, katere vsrka kri in jih raznaša povsod po telesu; tako nastaja idealna snov za nastanek bolezni.
Maerlinck v svoji knjigi Buried Temple piše, da strupi, ki nastajajo ob fermentaciji in razpadanju mesa – mesnih ostankov, stimulirajo delovanje srca in dajejo iluzorni občutek moči in da meso vzbuja željo po alkoholnih pijačah, kavi, drogah. Blagi stimulansi, ki jih človek redno uživa sčasoma izgubijo učinek in terjajo stimulanse z močnejšim delovanjem. Prehranjevanje z mesom je torej odlična osnova za razvoj in povečanje želje po kajenju, kavi, alkoholu in trdih drogah, toda medicinski establišment nikakor ne uvidi vzrokov za odvisnosti vseh vrst – oni raje zdravijo in: »Menda se jim celo izplača«; ugotavlja Maerlinck.
BELJAKOVINE ŽIVALSKEGA IZVORA – NE HVALA !
Ne samo da meso, kravje mleko, mlečni proizvodi, ribe, jajca vsebujejo naravne strupe, ki škodujejo telesu, so tudi zelo pogosto zastrupljene skozi produkcijo, vzrejo in pa prodajo:
1. Meso, ribe vsebujejo naravne toksine, ki ob razpadanju celičnih jeder mesa, kot tudi živali nasploh, ki jih sprošča, ko je ubita.
2. Meso vsebuje ogromno pesticidov in dodatkov, skupaj z metoxychlor, chlordane, heptachlor, toxaphene. lindane, benzene, hexachloride, aldrin, dieldrin, DDT (predvsem v deželah tretjega sveta – sicer je prepovedan), spolne hormone, silbestrol, nitrite…
3. Meso, jajca in mlečni produkti vsebujejo vsaj 10 krat več pesticidov kot komercialno škropljeno sadje in zelenjava.
4. Jajca so običajno proizvedena na visoko kemični-hormonski dieti kokoši in so popolnoma nezdružljive s človeško prebavno fiziologijo.
5. Večina svetovnega prebivalstva zelo slabo tolerira mleko, ki vsebuje tudi hormone, ki jih proizvaja kravje telo kot rezultat umetno povzročene in podaljšane laktacije.
6. Meso, ribe, jajca in mlečni produkti so glavni povzročitelji problema s holesterolom.
Zlahka torej lahko ugotovimo, da beljakovin živalskega izvora, oziroma hrano živalskega izvora ne potrebujemo. Vitkost, vitalnost in zdravje gredo vedno skupaj, »z roko v roki« in vse to si lahko zagotovimo s primernim življenjskim slogom in optimalno prehrano. Izbira naj bo vedno vaša, ne pustite, da bi drugi »razmišljali« namesto vas. Napravite eksperiment, čutili in videli boste moč Naravnega Zdravja – Naravne Higiene, katerega ključni del predstvlja Optimalna dieta (dieta: umetnost hranjenja). Tudi zastrupitev s salmonelami in BSE s takšnim načinom prehrane ne bo mogoča.
ZGROŽENA, jaz uživam (zaenkrat) 60% surovo hrano in 40% kuhano….ne jem mesa kopenskih živali in včasih pojem kaj “iz morja”…..moja otroka uživata podobno….nagibam pa se k temu, da bi počasi prešel na sorovo hrano v celoti….in ta post sem napisal zato, da bomo kakšno rekli na to temo in ne zato, da se bomo žalili in “tulili” drug na drugega….
niti slučajno ni bil moj namen žalitev tebe,kot sem že rekla,vsak posameznik ima o tem svoje mnenje…
pa še tole:mamica kot sem sama ,opravljam 3 izmensko delo vselikokrat fizično si takega načina prehranjevanja ne bi mogla privoščiti,ker bi slej ko prej “padla dol”,še manj bi pa svojemu dveletniku odrekla dobro kosilo s puranjim zrezkom v omaki,pa brez zamere lepo prosim
dober tek še naprej
Go Joze go :-))) Sama sem vegetarijanka…ne jem mesa kopenskih zivali. Pocutim se odlicno. Nikoli se ne zgrazam nad tistimi, ki meso jejo…niti jih ne prepricujem, da naj ga prenehajo!!!
Sem pa zdej brala knjigo Helmuta Wandmakerja. On se nagiba k uzivanju samo presne hrane. No meni pa to (se) ne pase………niti ne odvracam mlecnih izdelkov. Ker mi jih pase jest, medtem ko mesa mi ne!!!
No jaz se sprasujem predvsem kako zdrava je samo presna hrana za nas, ze pokvarjen, organizem???
Lili, forumi obstajajo zato, da si ljudje izmenjujemo mnenja in potem ta mnenja upoštevamo, ali pa ne upoštevamo, to je prepuščeno vsakemu posamezniku, a je tako……če nekdo poizkusi živeti samo od zraka, naj pač poizkusi, to je njegov problem….če se nekdo baše z mastno,mesno hrano, alkoholom,tobakom….skratka če nekdo nezdravo živi in se uničuje, je seveda to njegov problem…..ljudje, ki uporabljajo svoje možgane pa verjetno težijo k vedno boljšemu, manj škodljivemu…..vsaj logično bi bilo tako…..
Jože, tole kar ti pišeš je zelo enostransko gledanje na zadevo. Človek pač NI rastlinojed, ampak je vsaj kakih zadnjih 100.000 let mesojed. Medtem ko v 30.000 let starih najdiščih pračloveka najdeš sulice za pobijanje mamutov, človeštvo uživa žitarice šele zadnjih 10.000 let. In ker se organizem ne privaja tako hitro na spremembo prehrane, nekateri dokazujejo ogromno bolezni, med njimi tudi določene oblike raka, prav zaradi neprilagojenosti telesa na presnovo žitaric, ki pa so osnovna hrana vegetariancev.
Ne verjemi torej nekomu, ki v kupu sena najde bilko ter jo do potankosti analizira, potem pa reče da je tisti kup po sestavi popolnoma enak. Ni. Sestavljen je iz tisočev različnih travic in posploševanje na osnovi dobnega vzorca ni pravilna metoda. Tako tudi dokazovanje ali je človek rastlinojed ali mesojed nima prav nobenega smisla. Človek je VSEJED. Ima prebavni trakt, ki spominja na rastlinojedce, pa obenem uspešno prebavlja meso.
Tisto da je človek nastal iz opice pa že dolgo ni več res. Zadnje veljavne teorije pravijo, da je nastal kot paralela opici iz istega prednika. Pa tudi če bi res, opice niso vegetarijanci. Recimo šimpanzi, ki so nam najbolj podobni večinom res jedo zelenjavo in sadje, ampak nekajkrat letno napravijo pravi pokol med manjšimi vrstami opic in se jih najedo do sitega. S tem dobijo v telo snovi, ki jih nujno potrebujejo za življenje. In v tem smo si res podobni….
Tamara,če si prebrala njegovo knjigo potem veš, da on priporoča najprej absolutni post, da se telo očisti in potem prehod na surovo hrano-predvsem sadje okrog 85%, zelenjava 12% in oreščki 3%…..njegova knjiga je bila že drugič razprodana, kar pomeni, da veliko ljudi razmišlja v neko drugo smer, da se zavedajo, da sedanji način prehrane ni dobr, da se prenažiramo in potem zbolimo in delamo stroške zdravstveni skupnosti…mi vsi ki hodimo v službo pa to plačujemo, pa še dodatno zdravstveno zavarovanje plačujemo, po drugi strani pa se uničujemo z nepravilno prehrano….slabe navade staršev prehajajo na otroke in vse se potem ponavlja……razmišljam skupaj z vami, da je nujno potrebno nekaj storiti….