Mercator pika ali o naivnosti potrošnikov

Pred kratkim sem nakupovala v Mercatorju in nek dogodek mi ni šel iz glave. Danes imam ravno čas pa ga bom opisala:
Pri blagajni je gospa pred menoj nabavila za nekaj manj kot 5 tisoč tolarjev blaga. Hitro je rekla blagajničarki, naj za trenutek počaka, ker bo vzela še nekaj in odhitela v trgovino. Vrnila se je z nekim okrasnim artiklom. Ko ga je blagajničarka prištela k prejšnji vsoti, je ta znašala le nekaj manj kot 6 tisoč, zato je gospa hitro k temu dodala še par paketov žvečilnih, da je dobila znesek čez 6 tisoč. Ko je iz torbice potegnila kartico Mercator pika mi je bilo vse jasno.
Razmišljala sem o pravilih za pridobivanje bonusa, si jih ogledala, malo preračunala vse skupaj in prišla do nekaj zanimivih podatkov:

Za eno piko potrebujemo nakup v vrednosti 1.000 SIT.

Če hočeš dobiti bonus 2.700 SIT, moraš zbrat 90 pik oz. v pol leta pustiti v Mercatorju vsak drugi dan 1.000 SIT.
Če hočeš dobiti bonus 10.000 SIT, moraš zbrat 250 pik oz. tam pustiti vsak dan v obdobju pol leta vsaj 1.000 SIT.
Če hočeš dobiti bonus 30.000 SIT, moraš zbrat 600 pik oz. pol leta vsak dan hoditi v Mercator in kupiti za vsaj 3.000 SIT blaga.
Če pa hočeš dobiti bonus 75.000 SIT, pa je potrebno imeti 1250 pik, kar pomeni, pol leta vsak dan kupiti za 7.000 SIT blaga.

To je ena stvar. Druga pa so cene. Ker moram nabavljati večje količine živil, sem že enkrat prej primerjala cene največjih ponudnikov pri nas – Mercator, TUŠ in Interšpar. Ker sem že imela cene nekaterih osnovnih živil sem še malo računala glede na Mercatorjeve bonuse.
Za primer sem vzela ceno navadnih makaronov – polžkov (v vsaki trgovini sem poiskala artikel z najnižjo ceno).
V Mercatorju moraš za kg odšteti najmanj 218 SIT v Interšparu pa jih lahko dobiš že za 176 SIT na kg. Torej je med najcenejšimi polžki v eni in drugi trgovini 42 tolarjev razlike. Ni ne vem kaj (mimogrede, nekateri artikli so se razlikovali tudi do 200 SIT). Če pa računamo dalje pridemo do zanimivega rezultata.
Preračunala sem, koliko kg polžkov bi bilo potrebno kupiti v Mercatorju, da bi lahko dobili bonus za 2.700 SIT – 412kg.
Za enako količino polžkov bi v Interšparu odšteli 75.512 SIT, kar pomeni kar 17.488 SIT manj kot v Mercatorju.
Če pa bi hoteli v Mercatorju kupiti toliko kg polžkov, kot bi jih v Interšparu dobili za 90.000 SIT, pa bi morali odšteti kar 111.398 SIT; kar je 21.398 SIT več.

Zdaj pa vas sprašujem, dragi potrošniki, ki prisegate na te ljube pike, ali ste res toliko prihranili z njimi? Dejansko ste jih presneto preplačali in to dvakrat. Prvič že zaradi nemalo višjih cen mnogih artiklov v Mercatorju v primerjavi z drugimi ponudniki. In drugič, ko ste nasedli komercialnemu triku zbiranja točk in ste kupili že nešteto nepotrebnih drobnarij samo zato, da ste dosegli kakšno točko več.
Ja, potrošništvo je hecna stvar. Ne vem, kako se obnašajo potrošniki drugod, a v Sloveniji dobivam občutek, da se mnogo ljudi pusti zapeljevati in zmesti preprostim komercialnim fintam. Vse bi naredili, da bi tu in tam dobili kakšen brezplačni bonus. Saj ni važno, koliko plačamo prej, samo da nam potem dajo bon in si lahko za neko vsoto izberemo kar si hočemo in to ZASTONJ!!!

Kdaj bomo začeli tudi kritično misliti s svojo glavo???

Bolj kot smo šolani, bolj padamo na štose tipa – pike, boni, kartice zaupanja itd. Če jih trgovine lansirajo, to pomeni, da imajo od njih profit. In če ima nekdo profit, gre ta vedno na račun nekoga, ki je tisti denar izgubil. To smo pa mi. Pardon, ne vsi….

Ne strinjam pa se s tvojo metodologijo primerjave, ko si iskala sicer navidezno podoben produkt, vendar različnih proizvajalcev. Razlike v kvaliteti so namreč ogromne, zato preprosto ne morejo biti vsi iste cene. Saj tudi Lada Samara ne stane toliko kot Golf, pa čeprav imata oba štiri kolesa, volan, streho, motor …… Zadnjič sem imel priliko poskusiti Šparovo čokolado. Kaj tako ogabnega v življenju še nisem jedel. Neka suha zadeva, brez vsakega okusa. Še najbolj je spominjalo na briketirano žaganje, v katerega so zamešali še nekaj sladkorja in barvila. Zato raje ne primerjaj polžkov kakega Špara s polžki Mlinotesta, ali kako se že reče tisti tovarni…… Z ostalim se pa strinjam. Prostovoljno dopuščamo, da nas imajo trgovci za idiote. Pa še splača se jim.

Vam, ki živite v večjih slovenskih mestih je lažje. Imate možnost primerjati cene in kupovati pri ugodnejšemu ponudniku.
Kot veste je Mercator po vaseh ukinil nemalo trgovin in tako smo primorani kupovati v bližnjem mestu, ki tudi ni veliko; imamo pa na izbiro – ali manjša trgovinica TUŠ, nabita z artikli in skoraj nemogočim gibanjem z vozički, slabšo kakovostjo artiklov (ogromno jih je tik pred pretečenim rokom) in včasih čudno znamko. Ali pa veletrgovina Mercator, kjer je vse zelo higienično, lepo pregledno,
velika izbira, sveža roba, prijazne prodajalke, domače vzdušje. Seveda nakupujem v Mercatorju, plačujem z gotovino in zakaj ne? zbiram tudi tiste pike. Na tiste žvečilce se ne dam uloviti pa če je tudi samo 10 tolarjev do zaokrožitve. Kolikor pik je pa je. – Naj še tako kritično razmišljamo s svojo glavo, nam nič ne pomaga,
za najboljšega soseda smo dobili Mercator. Lep pozdrav!

Mitka, čisto te razumem in ne govorim o primeru, kot je tvoj. Govorim o tistih naivnežih, ki kot brez glave tekajo za pikami, se dobesedno grebejo zanje, da dobijo tisto malenkost bonusa. Kot tista gospa pred menoj na blagajni. In žal jih ni malo. Če nimaš izbire pač kupuješ tam in če slučajno dosežeš bonus, ga pač dosežeš in dobiš vsaj neko malenkost zadoščenja.

Vse dobro!

Roman, polžki mogoče res niso bili najboljši izbran primer, čeprav se zdaj ne spomnim dobro, katere znamke so bile kje. Lahko bi dali karkoli drugega, bolj primerljivega. Recimo navadna kava Seka – v Mercatorju je 38 SIT dražja kot v Interšparu. Pa gre za isto znamko iste kvalitete. Ali pa en kilogram Vegete (originalna, ne kakšne začinke in podobno), ki je v Mercatorju dražja za 120 SIT. Pa še kaj bi se našlo. Ampak vseh izdelkov nisem preverjala, samo tiste, ki jih moram nabavljat. In če gremo pri tem računat spet pridemo do podobnih razlik v prihranku, kot so bile v primeru s polžki.

Odkar so v Šparu točke tam ne kupujem nič več kot pa običajno. Mi je najbližja trgovina in redno zahajam tja. Če nakupim za točko jo pač vzamem, da bi pa samo zato tja nosila denar – na tak led me ne spelje nihče.
Mecator pa sploh ni poceni trgovina. Edino kar je, da imajo izdelke pod svojo znamko poceni.To je pa danes tako že povsod.
Zahajam pa tudi v Tuš in je cenejša trgovina kot pa nekatere. Ampak me pa že malo jezijo te finte z 50% popustom.Ker sem potem ugotovila, da pa ko nek izdelek preide v redno prodajo pa cena še kar ostane ista. Ne pri vseh, ampak pri večini. Ali pa sem zasledila ceno izdelka v redni prodaji in potem z nekaj popusta in je še vedno ista cena. Ne pravim da za vsako, ampak že kar pri veliko stvareh.
Ampak je še vedno ena izmed ugodnejših trgovin. Samo trgovci nas ne bi smeli imeti za tako naivne potrošnike.
LP

Živjo,

Sama nakupujem v Interšparu na Viču, ker mi je na poti iz službe domov.
Večkrat pa kupim kaj tudi v našem lokalnem Merkatorju , ki pa ima višje cene kot Merkator center v Ljubljani.
In VEDNO isti scenarij:
Človek, ki ima pika kartico pogleda na display končno vsoto, pograbi še celo pest čokoladic in čigumov pri blagajni, da dobi večje število pik. Nato odkešira in še podpiše listek od kartice.
Jaz pa zmeraj tapkam z nogo in vrtim oči, ker procedura traja tako dolgo.
Ni važn kok stane, glavn da šparamo.

lp
Petra

Vsaka trgovina ima določene izdelke cenejše, samo poznat jih moraš! Tisti izdelki, ki pa so pod znamko trgovine (mercator, tuš ali interšpar) pa niso dosti vredni.
Jaz kupujem v Mercatorju (pa ne zato ker je sin tam zaposlen), ker je mala trgovina. Ne maram Interspara, ne Tuša, ker se preveč časa tam izgubi in seveda denarja tudi.
Imam pa mercatorjevo piko, ker sem tam vedno nakupovala (ima m tri otroke) in bom, ker je zgledna trgovina. Nikoli pa me ne morejo prepričat, da bi še kaj vzela, ker nisem dosegla okroglih točk. Seveda je to ”fora”, ki pa ji jaz ne nasedam.
Hvala bogu, da je Mercator tako uspešna trgovina, pa da ni kakšen Leclerc itd. Naj bo uspešna slovenska trgovina, čestitam jim še enkrat!!!

Jaz nakupujem v Mercatorju preko interneta – velike nakupe. Lepo v miru mi prinesejo domov, ni mi treba kakšnih vrečk metat v avto in iz njega itd. So zelo prijazni. Res, niso najbolj poceni, ampak mislim, da se splača, če ti prinesejo prav domov, do vrat (oz. v vežo!). Žal pa je ta možnost za zdaj omejena na LJ in MB, če se ne motim. Tudi meni je zelo pomembno, komu puščam denar – slovenskemu podjetju ali tujcem. Nimam pa kartice, popust z njo oz. nabiranje pik se mi zdi patetičen, tako smešno majhen je. Nakupujem pa par stvari pod Mercatorjevo znamko. Nakup preko interneta je super tudi zato, ker ne zapraviš več, kot si nameraval. Ne premamijo te v še neko dodatno stvar. Če pa greš dejansko v trgovino, pa si vedno napaseš oči in včasih daš tudi v voziček, pa je račun takoj višji. Žal je omrežna trgovina Mercatorja še grozljivo trpljenje in porabiš ogromno časa, preden naročiš, ni dovolj slik itd. Ampak če izdelke poznaš in večino jih, je res fino. In udobno.

potrošnik, že dolgo je znano, da ima vsak “velikan” nekaj artiklov cenejših kot konkurenca, druge pa zato malo dražje.

Lahko bi našla artikel, ki je v Merkatorju dejansko najcenejši in potem demantirala sama sebe…

Frora je v raznih “igricah” kako si zagotoviti kupca in mu ponujati razne kartice ugodnosti itd. To se pri nas šele razvija… V tujini (država ni pomembna) so me v vsaki trgovini posiljevali z njihovo kartico ugodonsti, poleg tega pa še spraševali po poštni številki. Očitno zelo natančno študirajo od kod vse prihajajo kupci.

se ve, da so vsi dobro premislili, kaj se jim splaca:)

pri meni je priblizno tako. smo 5 clanska druzina. ce ze kdaj sparamo, to gotovo ne gre na racun prehrane. obicajen nakup.. recimo nekaj zelenjave, kaksni koketi, makaroni, six pack cockte in fruca, par litrov mleka, kruh, salama, riomare, kosmici, smokiji, sladoled in piskoti, ce vzamemo v trgovino najmlajso, si zazeli se kaksne nutele.
tako gre priblizno vsak drugi dan. ali pa csak tretji. 20 tisocakov je minimum, ki jih pustis.
za nedeljsko kosilo potrebujes malce vec. pa ce pridejo na obisk kolegi, kupis se kaksno steklenico vina. ker ze dolgo casa nisi jedel brija, si ga privoscis vecjo kolicino. in ker si ravno tam, si kupis se tonik za odstranjevanje licil, sampon in sponke za lase za tamalo… ker niso tako drage. pralni prasek..
20tisoc je v primerjavi s tem, kar rabis za to, drobiz.
nedelja zjutraj. pozabis kupiti darilo za sosedo (blesov primer, ampak vseeno)… merkator.

ob takih nakupih, mislim da se tiste pike se zmeraj splacajo. ceprav se sama se nisem tolk zorganizirala, da bi dejansko sla po tisto kartico.

in zakaj hodim v merkator, in ne kam drugam? sem iz okolice kranja. to pomeni, da se moram v vsakem primeru vsesti v avto in odpeljati do trgovine. merkator imam skoraj ob poti. do tja ni nobene guzve. parkiram pred vhodom ali v garazi, ce je dez. opravim nakup. ce slucajno rabim malo boljse nogavice banko ali pa kavico, mam tam vse na kupu.

meni se zdi prakticno. ce pa na koncu leta lahko dobis kilo kofeta in piskote za “po vrhu”, je pa to kvecjem v moj plus, saj bi tja hodila tudi (oziroma hodim) ce tega ne bi bilo.

kar se tice razlicnih cen… jah.. a pol naj grem polzke kupit v tus, pril v merkator, jedilno cokolado pa v spar?:)
ko bojo zraven merkatorja postavili podoben center s podobnimi ugodnostmi, bom pa premislila o cenah in o tistih parih stotakih, ki jih bom mogoce prihranila na koncu meseca.

lep pozdrav

Končno eden, ki je zračunal potegavščino najboljšega soseda in pikomanijo, prav smilijo se mi gospodinje, ki težko zaslužen denar spreminjajo v pike namesto, da bi nakupovale v sparu, tušu, ali pri francozih na rudniku. V italiji so marketi kjer je košarica pol cenejša kot pri nas. Pa še nekaj – pri pikososedu je izbira tako-tako, pojdi v lecrerc- tam je 100% večja. >tudi dobavitelji ne nasedajo več fintam – posiljevanju pikososeda.

Ko ravno omenjaš Leclerc, ti povem eno štorijo… žal resnično.

Približno mesec po otvoritvi sva šla s ženo pogledat, kako zgleda pri njih. To je bil zgolj ogled, ker so bile pred blagajnami tolikšne vrste polnih vozičkov, da se ni imelo smisla drenjati. Zato sem praznih rok odšel skozi tista vratca, ki so temu namenjena in je pri njih varnostnik. Ta me je ustavil in tam, pred blagajnami ZAHTEVAL, da mu pokažem vsebino tiste male torbice, ki si jo človek pripne okoli pasu, da gredo vanjo dokumenti in robčki…. Priznam da sem bil šokiran in sem to storil.. v veselje desetine firbcov, ki so čakali pred blagajnami. Takoj za mano gre ven žena, tudi s tako torbico in možakar zahteva isto od nje. No, takrat mi je pa že prišlo kaj se dogaja in sem ga dobesedno nahrulil kot psa, da če sva slučajno osumljena tatvine, naju mora spremiti v zato določeno sobo, sicer pa nas nima pravice zafrkavati pred ljudmi. In kaj je rekel varnostnik? Lepo se je opravičil in prosil naj ne jemljem tega osebno, ker mu je vodstvo trgovine naročilo, da mora tako storiti VSEM, ki niso nič kupili. S tem bi ljudi psihološko prepričali, da se pač njihove trgovine ne splača zapuščati prazen.

Ne vem sicer, če še uporabljajo to metodo, ampak meni je zalegla. Res ne hodim več iz trgovine praznih rok. Ker nikoli več nisem vstopli vanjo, niti nimam tega namena.

Larifari, ravno na to igrico skušam pokazati. Res je, da imajo tudi drugi dražje izdelke kot Mercator, ampak mimogrede – skupni seštevek moje »analize« je pokazal, da je Mercator v povprečju dražji. In če bi naredili takšno košarico izdelkov, bi to tudi videli. In potem smo spet pri istih rezultatih.
Ampak ni glavna poanta mojega posta v teh cenah, ampak v grebatorstvu za pike. To je tisto, kar je po mojem od Mercatorja precej nefer. Tu se dejansko oglašajo tisti, ki niso nasedli na to finto. Tudi če zbirajo pike tega ne delajo za vsako ceno. Sprašujem se, kje imajo pamet tisti, ki v imenu pik na hitro vržejo v voziček ali na trak pred blagajno še kup drugih izdelkov, ne da bi prej vsaj malo pomislili, ali jih potrebujejo ali ne. Niti ne izberejo skrbno, ker za to ni časa, saj verjamem, da marsikdo za njimi zavija z očmi, tako kot 555, ko še letajo po štacuni in zbirajo stvari, da bi zaokrožili znesek, drugi pa stojijo v vrsti.

Tibia, včasih se že splača malo pogledat, zlasti za živila, ki jih kupiš za zalogo. No, ne vem, kako ti urejaš te stvari, ampak pri nas je to kakšen sladkor, moka, sol in podobno, kar stoji in se dnevno rabi. Kupimo enkrat veliko količino in za dlje časa. Za vsakdanji nakup pa je logično, da bo človek kupil tam, kjer je bolj pri roki. Sicer pa, kot sem že napisala pri larifariju, ni poanta posta v tem, ampak v tekanju za pikami. Hvala Bogu, še nekaj je takšnih potrošnikov, ki temu triku ne nasedajo, žal, veliko pa jih… Ampak tisti se tukaj ne bodo oglašali. 😉

Midva z ženičko za večje nakupe greva v Interspar oz. EuroCity, tako da se po nakupu živil še malo sprehodiva po štacunah in paseva zjala. Ugotovila sva, so dejansko cene v povprečjo nekoliko nižje kot v Mercatorju (pri nakupu za cca. 20 tisoč sva pri Sparu-seveda za podobne izdelke) dala 3-4 tisoč manj. To sicer opraviva enkrat na mesec.

Ker pa zraven doma imava Mercator, greva tja po manjše nakupe, npr. kruh, mleko in podobno. Žena ima tudi kartico, tako, da ob teh sprotnih nakupih dobi tudi piko ali dve. To pa čisto zaradi tega, če je že nekakršen popust ali boniteta, bi se mi zdelo neumno, da bi zaradi nekakršnih principov ne bi izkoristil tega. Pa čeprav komaj napraskava tistih 90 pik (ker nekupujeva zmeraj za gotovino, ampak laufaja tudi plastika).

Nisva pa sužnja teh pik. Kupiva tisto kar potrebujeva. Pa še to: glede ostalih trgovin: blizu službe je TUŠ trgovina, kamor hodim po določene stvari, ki so tam pač ceneje. Imam tudi njihovo kartico, ker pač z njo dobiš zadeve ceneje.

Na kncu pa naj rečem še tole: ljudje z manjšimi dohodki se pač prilagajamo le tem in kupujemo tam, kjer dobimo ceneje. Zaradi mene je lahko trgovina zanikrna, trgovka tečna, ampak, če bom tam dobil stvari ceneje kot pri Mercatorju, Sparu ali TUŠ-u, bom pač kupil tam.

Če hočete privarčevati se ravnajte po naslednji zgodbi, ki je resnična. To je počel pokojni stric moje žene. Vsak dan si je naredil spisek potrebnih stvari, ki jih je rabil za tisti dan. S tem spiskom je najprej obredel vse trgovine v mestu, kjer je živel in si zapisal cene, nato pa je v drugem krogu obiskovanja trgovin kupil tam, kjer je bil določen izdelek najcenejši.
Pa lep pozdrav vsem

Kdo pa ima toliko časa, da bo to vsak dan počel?

Žal imam od vseh trgovina na voljo samo Mercator – no kaj pa sedaj? Se pa strinjam, da so tele pike samo potegavščina.
Pozdrav,

draga moja,

ne bi se mogla bolj strinjati s tabo!
sama mercator pike nimam, ker je preprosto NOČEM. iz razlogov, ki si jih naštela. ne bodo me prisilili, da zapravim več kot sem nameravala (že itak gre preveč denarja za hrano). ljudje so res premalo kritični.
ugotavljam tudi, da bi pol prebivalstva v mojem kraju pomrlo, če mercator ob nedeljah ne bi bil odprt. in če me slučajno zanese noter, vidim polne vozičke. sprašujem se, ali se folk pripravlja na vojno ali kaj. in to ravno v nedeljo???