Uboga slovenščina
Ravnokar sem prebrala nekaj kar me strašno moti. To je uporabljanje besede HČI.
Opažam, da se zelo pogosto uporablja v pogovornem jeziku nepravilna zveza kot:
starejša HČERA namesto starejša HČI ali HČERKA.
Enako me moti, da se uporablja beseda ZADENE nepravilno ZADANE. Celo po TV se je slišalo,”da nekdo zadane na srečki”. Pa tudi pogleda se SKOZI okno, ne pa ČEZ okno ali ČEZ vrata ampak skozi vrata.
Kaj mislite drugi o tem?
Ja, prav imaš včasih res govornimo naravnost grozno. Jaz tudi včasih na TV slišim kakšno besedo, ki je napačno uporabljena, sklanjana ali naglašena in včasih se sliši naravnost smešno.
Na televiziji se včasih grozno trudijo pravilno npr. naglasiti besedo megla. Ampak stvar preveč zakomplicirajo, ker so nekje prač slišali, da imajo pri tej besedi vsi probleme. In potem napačno naglasijo. Ampak sploh ni tako težko. No ampak na televiziji bi se pa res lahko naučili pravilno govoriti!
Nekaterih besed iz pogovornega jezika smo se tako navadili, da jih smatramo kar za pravilne knjižne, pa sploh ne vemo, da besede nismo pravilno uporabili.
Meni se na srečo to ne dogaja pogosto, ker se trudim, da imam vedno natančno zarisano mejo med pogovornim jezikom in knjižno slovenščino.
Se pa mi je zadnjič zgodilo, da sem se, kot bi v glavi imela veliko črno luknjo, poskušala spomniti, kakšen je pravi osebni zaimek za prvo osebo dvojine ženskega spola: medve, midve, midvi?
Ena takšnih cvet ke tudi glagol smatrati pravilno: misliti, meniti, imeti za, šteti za… . Da niti ne omenjam nepoznavanje zanikanega rodilnika, dvojine — predvčerajšnjim je denimo pri poročilih poročevalka izjavila, da sta se zaletela dva vozila — in da marsikdo ne zna uporabiti pravilne oblike glagola s samostalnikom srednjega spola. Ja revica uboga je res hudo mrcvarjena in trpinčena. Kar pa ni čudno, saj se učitelji in profesorji v šolah pri spraševanju učencev zadovoljijo z odgovori v enozložnicah, veseli so, če dobijo pravilen odgovor na vprašanje, jezikovna plat jih pa prav nič ne briga. Pri pisnih nalogah pa tako ali tako samo obkrožajo vnaprej pripravljene odgovore. Kakor na kakem kvizu. Kako naj se torej naučijo izražati? Le redki učenci znajo svoje misli povezati v užiten stavek z glavo in repom, brez nepotrebnih mašil.
Naš jezik, naša slovenščina je tako čudovit in tako lep jezik, da bi ga morali znati ceniti in spoštovati. In če kdaj nismo v pravilnost zapisanega gotovi, bi morali poiskati pravo rešitev, ali v knjigah, ali pri znancih in prijateljih. Nikakor pa ne bi smeli ravnati z jezikom površno in imeti do njega odnos: “Ah, bo že v redu tako! Nič ne de, če zdaj ni v redu, bomo pa za drugič poskrbeli, da bo!” Ne, nikoli, kadar beseda v slovenskem jeziku ni prav zapisana, prav povedana, prav uporabljena, prav naglašena, ni v redu in v redu bi moralo biti prvič, ne šele drugič.
In, prijatelji, jaz imam svoj jezik, našo slovenščino zelo rada. Z njo lahko toliko naredim, toliko povem, toliko postorim, toliko lepega doživim, toliko stvari ublažim, toliko vsega je moč narediti z lepo slovenščino, da vas prosim za vsak popravek, ki bo pri mojem pisanju potreben, ker svoj jezik in njegovo moč zelo spoštujem. Hvala.
marija (1)
Mene nepravilna raba slovenščine na javnih mestih blazno moti. Takih cvetk pa je žal v medijih vedno več, se mi zdi. Nepoznavanje dvojine, nepravilno naglaševanje besed, ampak ob eni stvari pa resnično dobim alergijo – uporaba tožilnika namesto rodilnika. Včasih se človek res vpraša, kam so ti ljudje hodili v šolo, da ne poznajo osnovnih slovničnih pravil?! Ali pa jim tako prekleto dol visi vse skupaj.
Ravno danes sem po radiu poslušala, kako sta se zaletela dva vozila, pa zadnjič spet ni nihče zadel glavni dobitek na loteriji – živa groza. Pa kako mi je šele smučarski komentator vlekel živce – tako z veseljem je ponavljal besedno Podkoren, ki pa jo je vztrajno napačno naglašal. Ne reče se PodkorEn, temveč PodkOren (velika črka pomeni mesto naglasa). A bi bilo tako težko vprašati kakšnega domačina?
Potem pa še raznorazni javni napisi, npr. decemberski popusti, helikopterski prevozi, itd. Pa kako je bila enkrat ena trgovka užaljena, ko sem jo opozorila na napako na plakatu, kjer je pisalo: “Sprejemamo fotografije v razvijanje.” Včasih res ne veš, a bi se smejal ali jokal.
Karolina, imaš povsem prav, tudi mene to grozno moti, še posebej v medijih, na javnih mestih itd., kjer se vsaj to pričakuje od ljudi, da bodo znali govoriti, če je že to njihova edina zadolžitev, za katero so tudi plačani! To se mi zdi že skoraj aroganca do ljudi, da ne govorimo o tem, da se potem še otroci narobe naučijo, saj – od kod naj se pa učijo, če še na televiziji delajo napake?? Tisto, kar enkrat slišiš v šoli, vsekakor ne ostane tako, kot če človek vsakodnevno ponavlja in utrjuje npr. preko medijev!
No, ja! Glede na to, da se ga tujci zmorejo naučiti je res sramota, da domorodci ne obvladajo niti njegovih temeljnih osnov. Ah, pol vikanja in pol tikanja tudi ni nihče omenil. Groza!!!! In če človeku, ki to počne, rečeš, naj se za božjo voljo odloči, ali te bo tikal ali vikal, te pogleda kakor tele v nova vrata.
Je pa res, da tukaj, na tem forumu, mariskdo ne uporablja našega prelepega slovenskega jezika iz večih razlogov: ali se hoče malo prikriti (poleg nicka se mu to zdi zelo potrebno!), ali pa hoče biti “in” pri mladih, ki se tako pač pogovarjajo. Današnja mladež namreč pri SMS sporočilih uporablja točno tisti pogovorni jezik – sleng, kot ga uporablja pri komuniciranju iz oči v oči, morda celo bolj “vulgaren”, kot ga smejo uporabljati doma, ampak iz njih pač mora, ker je to “in”, kar pomeni, da napiše tudi “pi…a”. Mene je to sicer zmotilo, pa ne me spraševati, kako sem to ugotovila? Čisto po naključju: imava iste znamke mobija, le da je njen moder, moj zelen, iste zaznavne znake in tone sva imeli (ker mi ga je ona pač naravnala ob prikazovanju njegovih kapacitet in ostalega inštaliranja…) in tako se je zgodilo – ko je bil pisk za sporočilo, sem prijela mobi, niti nisem pogledala na barvo in na kaj drugega in sem prebrala sporočilo….. ko sem prebrala, sem ugotovila, da sporočilo ni zame in nato, da ni moj mogi in ……. morala sem se pač dekletu opravičiti, a sem priliko izkoristila še za “poizvedovanje”, kako to, da je bilo na mobiju izpisana tudi tako zelo vulgarna beseda, nakar mi dekle pojasni, da se tako pač med seboj pogovarjajo, da je to nekaj vsakdanjega, da je to “in”, da … da….. da…. naj ne paničim in tako dalje in tako naprej …… in da si pišejo SMS sporočila v čisto pogovornem jeziku.
Zato si pač mislim in domišljam, da marsikdo uporablja tak jezik zgolj iz navade ali iz potrebe po večji anonimnosti! Morda se tudi motim!
marija (a)
Res zanimivo, koliko “cvetk” se najde v naši lepi slovenščini. Gotovo so mediji tisti, ki bi morali pravilno uporabljati našo lepo slovenščino. Ker nekdo iz ljudske množice se težko znajde v tem, koga povprašati, ko je v dvomu. In tako se ravna po tistem, kar prebere oz. sliši na javnem mestu. Šola gotovo naredi premalo (z izjemami) za to, da bi se otroci naučili lepo govoriti, ker če poslušaš mlade, no… včasih ne veš več, če je to sploh še slovenščina.
Pa lep pozdrav vsem, ki jim ni vseeno za naš jezik!
Penelope