kaj pravite-oče?
Zdravo!
Ne bom vam tukaj razlagal kakšen pekel sem dal skozi z mojim očetom. Imam veliko pisem, ki sem jih poslal njemu, vendar prepisal vam bom le zadnje. To je le najkrajše pismo, vendar mislim, da mi boste lahko pomagali. Ko preberete vas prosim za vaše mnenje. Po mojem mnenju on ni časten človek ipd. Kaj vi pravite?
Za karkoli se vam zahvaljujem. LP
———————————————————————————————————————-Rekel si mi, da nikoli nisi hotel bit tak kot tvoj oče. Po vsem tem kar sem slišal verjamem, da ti je bilo težko, vendar v stanovanju se spominjam (še kot mulc), ko si rekel, da tukaj se bo živelo kot se je pri vas. S tem si zavestno rekel, da misliš nadaljevat z isto škodo kot so jo tvoji in iz tega sklepam, da si enostavno postal neodgovoren starš. Cenim vse tvoje materialne dobrine (od konjev kombija, počitnic, barke in denarja), vendar to še ne pretehta, kar si mi delal v otroštvu. Po vsem tem ne morem drugo kot te krivit. Vem, najlažje je krivit druge, vendar smatram, da se tu točno vidi kdo je kriv in kdo ne. Zdaj vidim kako nepošten si do sebe in drugih. In še marsikaj se bi dalo dobit. Po vsem tem mi gre kar na kozlanje. Priznaš ali ne: pustil si me na cedilu !!!!!!!!!
— dom xy, p.p.xy, št.pošte xy, kraj xy ?????????????? (tukaj sem napisal naslov preko katerega bi moral jaz imeti stike s svojo sestro in njegovo zdejšnjo ženo, ki živita pri njemu. Preveril sem in naslov je od njegove pisarne, se pravi da bi šlo vse skozi njegove roke)
S R A M T E B O D I !!!!!!!!!!!!!!!!!
Po tolikih letih trpljenja (kot navajaš – ne pa kakšnega) mislim, da je čas, da se osamosvojiš in pustiš preteklost za seboj. Če misliš, da lahko živiš brez očeta in njegovih nasvetov (kot vidim ti gredo na “živce”) se osamosvoji in pretrgaj vse stike z njim. Če misliš, da moraš še imeti z njim stike, pa poizkusi pokovor z njim zgladiti pri tretji osebi – psiholog, svetovalci na teh področjih,…
Drugače ti pa predlagam, da si uredi svoje življenje in pusti očeta naj živi svoje življenje, tako pač kakršno ga živi. Vem, da preteklost težko pozabiš, če pa imaš ob sebi osebo, ki ti pri tem pomaga, pa z veliko volje se tudi to da.
Lahko bi napisal več o tem tvojem problemu, da vemo vsaj na katerem področju ti lahko svetujemo.
Reži zadevo sebi v prid in z čim manj posledicami za druge. Ne bodi škodoželen in nesramen imej dostojanstvo.
Za vsakim dežjem posije sonce.
Tudi ti nisi časten, če se tega zavedaš in se greš prerekanja. Ravno včeraj je bil en podoben film o Pakistanski familiji v Angliji (Slo-1). Od vzhoda do vzhoda.
Jest ti predlagam, da se ne sekiraš preveč in počasi razrešuješ odnos. Oče je le eden. Tak kot je je.
Lahko mu le poveš kar mu gre, s tem pa ne boš veliko dosegel.
Bodi ti večji od njega, razumi ga, in mu pokaži tudi drugo plat življenja.
Le tako boš stopil iz problema…
Velik sončka
Edi
P.S. Lahko pa še kaj več napišeš, npr. pismo očeta, da vidimo še drugo plat problema.
Lahko ti povem, da te zelo razumem. Tudi jaz sem imela s svojim očetom same probleme. Nikoli nisem dovolj dobro naredila nobene stvari, nikoli mi ni pokazal ljubezni, zame nikoli ni bilo denarja (pa nismo bili revni), moj brat je bil vse. Šele ko sem imela svojo družino, sem pri petindvajstih letih prekinila vse stike z njim, posledično pa tudi z ostalimi člani družine, razen s sestro.
In potem sem ugotovila, koliko problemov sem si naredila tudi sama, s svojo trmo in temperamentom. Počasi sem začela spoznavati, da le ni bil on vsega kriv, počasi sem mu tudi vse odpustila. Potem pa je umrl in vesela sem bila, ker do njega nisem imela nobenih zamer več in sem čutila, da je z mano, da me čuva in to čutim tudi še danes. Verjamem, da se sliši nadvse čudno, ampak v odpuščanju je moč.
Danes sem mu hvaležna za veliko stvari, ki mi jih je dal. Samostojnost, optimizem, iznajdljivost, moč za življenje. Sedaj vem, da je moralo biti tako, ker se lažje spopadam s problemi, ki mi jih vsak dan prinese življenje.
No, to je samo del mojega razmišljanja, lahko pa bi o svojem očetu in tudi mami pisala še dolgo, dolgo…
Niso vsi očetje zlati.
Ravno iz teh izkušenj mislim, da je moj mož idealen očka in da se fantastično trudi to tudi ostati. Kaj bo rekel sinko, ko bo velik, bomo videli.
Moj oče naju je z mamo celo življenje poniževal, potem pa naju skušal kupiti z denarjem in darili. Tako je počel tudi s svojo materjo in hčerkama iz prvega zakona. Žal, je bil njegov način popolnoma zgrešen in zdaj sta po 30-ih letih zakona ločena.
Zdaj si odrasel človek in bi že lahko razumel, da je oče samo navaden človek z vsemi človeškimi napakami. Oče ni vedno pravičen, pusti te na cedilu, včasih se ga sramuješ, je aroganten itd. skratka oče ni nobena idealna oseba. Tudi ti boš kot oče samo navaden moški. Seveda boš mislil kako si čudovit, kako imaš čas za otroke, kako jih razumeš… ampak ko bo otrok star kakih 25 let in bosta slučajno prišla v konflikt boš slišal o sebi stvari za katere misliš da nimajo nobene veze s tabo. Tvoje pravičnosti in ljubezni bo otrok včasih doživljal kot pritiske, krivice… Postavi se na svoje noge!
Mislim, da se nismo razumeli. Jaz štekam, da pride za vsakega čas osamosvojitve. Štekam, da je pač tak kot je. In ga ne mislim spreminjat, ker vem da se ljudi ne da spremenit. Mislim, da tak kot je on se tudi ne bo spremenil. Hočem vas le vprašati, kakšen je po vašem človek, ki doseže naklonjenost le z denarjem, ki ne pusti, da pride resnica v njegovo hišo in celo menja naslov samo da bi prišla vsa moja pisma v njegove roke(ker po pravici povedano sestra in njegova 2.žena sta dobri duši, vendar ne vidita, da jih nateguje), ki zanika preteklost, ki skriva svojo agresijo oz. jo spusti na svoja dva konja (celo do te mere, da zlomi štil od metle na konjskem hrbtu, pretepe psa z nogo do te mere,da psa ni tri dni iz kuče – vse to sem jaz videl!!), ki “šimfa” svojo zdejšnjo ženo pred menoj (ko sem bil še tam), ki pred njima govori laži o svoji bivši itd.
No, bivša žena je moja mama. Z njo sem imel te dni iskren razgovor. Rekla je, da takrat, ko je bil še tu, so mu v njegovo pisarno nosili neki tipi metke za njegovo pištolo. Da je hotel vedeti, kam je šla. Da ni hotel, da gre kamor ona hoče. Rekla mi je tudi, da sta pred leti šla k psihologu in on ji je rekel, da se sploh ne zaveda (mama namreč) kako hudo je stanje. itd.itd.itd.
Skratka jaz zaključujem, da je posestniški, žleht, neiskren, nepošten, agresiven, prefarban itd. in da se raje držim na daleč od takega hudiča, vendar močno mi je žal, da oni dve tega ne vidijo in jih bo opeklo. Me ne je že, saj sem živel z njim 22 let in vam lahko rečem,da je močno bolelo. Bil sem čisto na koncu – z žiletko v roki. Jaz sem se spasil, vendar nočem, da pride do tega tudi pri njih dveh.
Hvala LP
Še to:
Po pravici povedano zdaj, ko ga poznam se ga bojim za popizdit. On je odvetnik (verjetno najboljši). Ima veliko stikov z raznoraznimi tipi, zato sklepam, da je zmožen tudi kakšnega poslati name, ker ko se takemu hudiču svet podre, je zmožen marsikaj naredit. Doma v sefu ima dva kanona in me rata ful strah, da bo celo kaj naredil njima dvema. Ma ne smem niti mislit. Zaključujem: bo kar bo.
LP
Tole postaja že pravi filmski zaplet.
Častnež, če je tko kot si povedal, potem je prav da te skrbi za ženo2 in pol-sestro. Pa vendar v tem času ima folk GSM-je, in internet in že bi lahko tudi kje drugje vzpostavil kontakt.
Je pa tko, da ti lahko le poveš svoje in fertik. In dvomim, da je tok hudo, da bi oče dvignu roko na lastnega sina.
Ali se motim?
Edi
Lahko si srečen, da si drugačen od svojega očeta. Da poznaš vrednote, ki jih tvoj oče ne. Da si zaskrbljen glede usode ljudi, ki obkrožajo tvojega očeta.
Žal je vedno več takih, ki berejo Machiavellija in se pridno držijo njegovih vrednot.
Dobro je,da si se distanciral od zadeve..ampak mislim, da je kakršen koli preizkus, da bi se oče spremenil, prdec v veter. Če je vse grajeno na fasadi, kjer duše ni doma..tak človek se težko zave, da dela naokoli ljudem (in živalim) krivico.
Pogovarjaj se z očetovo ženo in sestro..oče bo itak spregledal,ko bo prepozno.
In predvsem – pazi nase!
Pozdrav
Njima sem poslal pisma v smislu naj gresta čim prej proč od njega. Poslal sem jima po SMS, pošti. Njej sem pisal celo na delovno mesto, ker sem videl, da mi stari za nalašč menjava naslove samo, da bi prišla moja pisma v njegove roke. Štos je v temu,da ga ne poznata. Žena z njim živi le 2 leti. Sestra pa 16, vendar z njo se ni popolnoma nič ukvarjal, zato tudi ne razume mojih občutkov, strahov itd., ker sem jaz njegovo agresijo čutil na lastni koži.
Če je sposoben mi kaj naredit pa ne vem. Jaz ga dobro poznam in mislim, da je tega tudi sposoben. Žena je imela v njeni prejšnji familji tudi tazga hudiča in bil sem priča, ko ji je njen bivši grozil, da jo bo ubil. No, iz tega ni ratalo nič, ker si je dobil drugo in zdaj uno nategava. Žena je imela tudi hčerko. Lih tako pokvarjeno. Tudi ona je grozila, da jo bo ubila oz. da bo ubila sebe in njenega 4 letnega mulca. Kako mora bit človek tako pokvarjen?!
Vem, morda se boste vprašali, kako to da je ženska šla v isti brlog kot je bila prej. Ne bom vam tukaj nakladal zakaj. Rečem le, da se je ta staremu vse tako posrečilo in poklapalo, da jo je pridobil.
Danes sem bil pri psihologu in je tudi on rekel, da z mojimi pismi bom lahko prilil olje na ogenj, zato raje pustim to pri miru. Naj se znajdeta sami. Res je. Jaz sem jima povedal svoje in zdaj naj odločita. To ni več moj problem!
Vedno bolj, ko pomislim na situacijo, dobim pred očmi kakšno mehiško mineštro.
Holliwood!!!
LP